Asko Lehmuskallio
Asko Lehmuskallio je univerzitetni raziskovalec na Univerzi v Tampereju na Finskem in začasni profesor vizualne kulturologije. Pri raziskovanju se osredotoča na antropologijo medijev, vizualne študije in digitalno kulturo. Študiral in sodeloval je z univerzami na Finskem, v Španiji, Nemčiji in ZDA. Lehmuskallio je eden od ustanovnih članov Nordijske mreže za digitalno vizualnost (Nordic Network for Digital Visuality) in predsednik mreže za interdisciplinarne študije vizualnosti Diaphanes. Med njegovimi nedavnimi objavami so knjige Pictorial Practices in a »Cam Era« (Tampere Univ. Press, 2012), #snapshot: Cameras Amongst Us (sourednik A. Rastenberger, Finnish Museum of Photography, 2014) in Digital Photography and Everyday Life (sourednik E. Gómez Cruz, Routledge, 2016). Trenutno dela kot glavni raziskovalec pri projektu Digitalni obraz (Digital Face, 2016–2019) Finske akademije.
Grimase pomenijo pomemben nabor izrazov na obrazu, ki se uporabljajo pri umeščenih interakcijah za preizpraševanje družbenih hierarhij in razmerij moči. So pravo nasprotje toplega nasmeha, ki vabi k skupnim žariščem pozornosti. Na fotografijah, ki nas obdajajo, le redko najdemo grimase, nasprotno pa je nasmešek izraz, ki je na upodobitvah naših »družb obraza« (Macho, 2011) tako rekoč vseprisoten. Zanimivo pa je, da potreba po upodabljanju nasmeškov proizvaja vedno več slik, na katerih niso upodobljeni le nasmeški, temveč vedno več različic kvazinasmeškov. To so izrazi obraza, ki bi jih po Goffmanu lahko opredelili kot »grimase z zobmi«. Grimase z zobmi sicer razkrivajo določene vidike tega, kako nastanejo nasmeški za potrebe upodabljanja v naših družbah obraza, a v prispevku ugotavljam, da poleg tega potrebujemo več grimas, pa manj nasmeškov, da ne pozabimo, zakaj je treba družbene hierarhije in razmerja moči, ki še zdaleč niso zgolj abstraktni pojavi, ob umeščenih interakcijah vedno znova preizpraševati.
- Ključne besede: družbena interakcija in grimasa, grimasa, komunikacija, obraz, simbolna moč in grimasa
