Alexander W. Schindler
Alexander W. Schindler je magistriral iz komunikologije in medijev na Berlinski univerzi za umetnost, v okviru katere je delal tudi v Arhivu Viléma Flusserja. S svojimi preteklimi izkušnjami na področju medijskega oblikovanja zdaj preučuje medijsko teorijo, medijske umetnosti in filozofijo. S teoretičnega in umetniškega vidika se osredotoča na slikovno obdelavo v postfotografski dobi.
V članku je predstavljen pregled zgodovine, načel in trenutnega razvoja na medijskotehnološkem področju fotogrametrije. Z opisom izomorfnih sprememb, ki se dogajajo na področju zajema slik, želimo prikazati vodilno vlogo, ki jo je imela fotogrametrija pri tem, da tehničnih slik ne razumemo več kot zgolj dvodimenzionalnih projekcij, temveč kot modelno zasnovane tridimenzionalne podobe. Fotogrametrija je bila prvič uporabljena sredi 19. stoletja za dokumentiranje arhitekturnih objektov, kasneje pa je postala standardna tehnika na področju aerofotografiranja. Čeprav se fotogrametrija uporablja na vse več področjih, se njeno osnovno načelo ni bistveno spremenilo: še vedno je definirana kot tridimenzionalna geometrična rekonstrukcija dvodimenzionalnih fotografij s pomočjo merjenja referenčnih točk. Z digitalnimi tehnološkimi standardi in napredkom na področju fotografske tehnologije se danes fotogrametrično slikanje intenzivno uporablja za prepoznavanje objektov pri strojnem vidu in robotiki. Poleg tega fotogrametrija odpira nove možnosti za dokumentiranje na področjih raziskovalnih umetnosti, kar je v članku predstavljeno na primeru projekta Ground Truth skupine Forensic Architecture.
- Ključne besede: fotografija, fotogrametrija, prepoznavanje objektov, raziskovalna umetnost, strojni vid
