Emina Djukić

Emina Djukić (1982) je vizualna ustvarjalka in pedagoginja. Magisterij iz fotografije je opravila na VŠVU v Bratislavi, trenutno pa kot docentka predava na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, smer fotografija. Od 2005 do 2010 je sodelovala z Zavodom Mladinski kulturni center Medvode, kjer je bila nekaj časa tudi programska direktorica. Več let je kot mentorica sodelovala na poletni delavnici Celje Fokus in bila leta 2013 njena umetniška vodja. Od 2015 je sodelavka uredniškega odbora revije Fotografija. Medij fotografije raziskuje že dolgo; trenutno se ukvarja predvsem z narativnimi možnostmi fotografije in njenim odnosom do preteklosti.

št. 90/91
2020
17/12/2020

eng

Intervju

Dvoumne reči

Intervju z Jasonom Fulfordom

Emina Djukić, Jason Fulford, Peter Rauch

št. 90/91
2020
17/12/2020

17 min.

Všeč mi je ta izziv, da stvari izpilim vse do nečesa, kar je enostavno in lepo. Če to deluje, plasti pomena segajo vse globlje in globlje, in v njem lahko uživaš na vseh teh ravneh.

Jason Fulford je fotograf, ki razmišlja in deluje kot pesnik: meša razmišljanja in občutja, jasne in nejasne reči, nalaga vsebine, samo zato, da jih nazadnje oklesti na najbolj nujne dele, in se izraža v obliki, ki je skoraj nekakšna igra, da zakodira sporočilo tako, da je v njem moč uživati na različnih ravneh. Fulford v umetniških delih raziskuje različne načine, kako izraziti paradigme, paradokse, neobičajne podobnosti in vse drugo, kar se mu zdi fascinantno. V odgovorih na neposredna vprašanja svoja dela opiše takole: »Snemam slike o vsakovrstnih rečeh in jih potem postavim v drug kontekst.« Na dokaj akademski način bi ga lahko opisali kot prefinjenega formalista, čigar dela imajo namen podajati sporočilo. V intervjuju z Emino Djukić in Petrom Rauchom se Fulford poglobi v postopek izdelovanja knjig, razloži metodo, ki je podlaga njegovemu ustvarjalnemu programu, proces, ki sproži postopek nastanka knjige, razliko v odnosu do podob in do besedila v knjigah, posebnosti sočasnega operiranja s podobami in besedili ter različne vloge besedila in podobe ter kako sliko uporabiti za preseganje nečesa pomenljivega.

Ključne besede: fotoknjiga, izdelava knjig, umetniška dvoumnost, uredniški proces, vizualno pripovedništvo

Emina Djukić (1982) je vizualna ustvarjalka in pedagoginja. Magisterij iz fotografije je opravila na VŠVU v Bratislavi, trenutno pa kot docentka predava na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, smer fotografija. Od 2005 do 2010 je sodelovala z Zavodom Mladinski kulturni center Medvode, kjer je bila nekaj časa tudi programska direktorica. Več let je kot mentorica sodelovala na poletni delavnici Celje Fokus in bila leta 2013 njena umetniška vodja. Od 2015 je sodelavka uredniškega odbora revije Fotografija. Trenutno se ukvarja predvsem z narativnimi možnostmi fotografije in njenim odnosom do preteklosti.

Peter Rauch je arhitekt, fotograf in predavatelj. V ustvarjalni praksi secira materijo grajenih objektov in vztraja v nasprotju dokumenta in konstrukcije. Na področju teorije raziskuje vznik mišljenja, v konstituciji objekta in vprašanje preloma v poljih umetnosti, znanosti in politike. Predava na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje ter na Oddelku za fotografijo VIST v Ljubljani.

Jason Fulford (1973) je ameriški fotograf iz Brooklyna. Njegov primarni ustvarjalni izraz so fotoknjige. S procesom urejanja knjig koščke vsakdana spreminja v besede fotografskih stavkov. Iz »najdenega« materiala sestavlja nove resničnosti. Med njegove najbolj znane fotoknjige spadajo: Raising Frogs for $$$ (2006), The Mushroom Collector (2010), Hotel Oracle (2013), Contains: 3 Books (2016), The Medium is a Mess (Medij je zmeda, 2018). Je tudi soustanovitelj neprofitne založbe J&L Books, kjer skupaj z Leanne Shapton izdajata fotoknjige drugih fotografov. Občasno kot pedagog pripravlja delavnice urejanja in fotoknjig za študente fotografije po vsem svetu.

Cena posamičnega intervjuja v pdf formatu je 6.00 EUR. Če ste naročnik na spletno vsebino revije Fotografija lahko dokupite dostop do vseh prispevkov na strani v pdf formatu za 24.00 EUR: Fotografija PDF dostop (Imeti morate naročnino na spletno vsebino!)

KUPI PDF: E. Djukic & P. Rauch & J. Fulford: Dvoumne reci – PDF
PRENESI PDF:

E. Djukic & P. Rauch & J. Fulford: Dvoumne reci

št. 84/85
2019
08/12/2020

eng

Intervju

Homo fotografikus

Intervju z Joanom Fontcuberto

Emina Djukić, Jasna Jernejšek, Joan Fontcuberta

št. 84/85
2019
08/12/2020
https://doi.org/10.47659/m6.004.int

15 min.

Verofikcija je fikcija, ki prikriva svojo iluzorno naravo ter je, dokler ni razkrinkana, sprejeta in obravnavana kot dejansko realna.

V intervjuju španski fotograf Joan Fontcuberta spregovori o svoji raznoliki fotografski praksi in neprestanem poigravanju z idejo o različnih prostorih fotografije. Trdi, da ‘fotografija sama po sebi ne pomeni nič’, pomembna je njena uporaba. Razpravlja o preoblikovanju pojma avtorstva, o tem, kako ponaredke lahko dojemamo kot del umetniške metodologije in političnega aktivizma, o parodiji in humorju kot sestavnih delih dolge tradicije mediteranske misli ter o zavračanju užitka kot hegemonizma v sodobni umetnosti. Joan spregovori tudi o svojem preiskovanju odnosov med naravno fotografijo in naravo fotografije, rajem Adama in Eve kot prvim botaničnim vrtom in dejstvom, da je danes narava postala kulturni, ideološki, ekonomski in politični konstrukt. Na koncu se dotakne tudi fenomena interneta, idej post-resnice in svojega koncepta Homo fotograficus.

Ključne besede: fikcija, humor in umetnost, Joan Fontcuberta, post-resnica, prevara, sodobna fotografija

Jasna Jernejšek (1982) deluje kot neodvisna kuratorka, vodja projektov, avtorica in recenzentka na področju sodobnih vizualnih umetnosti. Posebej se osredotoča na sodobne avtorske prakse, teorijo in zgodovino fotografije ter vizualne komunikacije, ki jih interdisciplinarno prepleta z družboslovnimi vedami. Diplomirala je iz kulturologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani (2007), kjer je končala tudi znanstveni magisterij komunikologije (2013). Poleg vodenja zavoda za povezovanje, raziskovanje in promocijo medijskih umetnosti Zavod Sektor projektno sodeluje z različnimi razstavišči in nevladnimi organizacijami s področja kulture, kot so SCCA–Ljubljana, Zavod Membrana, Zavod Fokus in drugimi.

Joan Fontcuberta (1955), španski umetnik, zase pravi, da je “konceptualni umetnik, ki se poslužuje fotografije”. V svojih delih pod drobnogled postavlja resničnost fotografije in raziskuje njeno avtoriteto ter človekov vzgib, da verjame v to, kar vidi. Njegova dela so zasnovana na kontradikciji, igrivosti, konfliktu in predstavljivosti. Slovi po projektih, kot so Herbarium (1984), Favna (Fauna, 1987), Sputnik (1997), Sirene (Sirens, 2000), Gastropoda (2013) in Travma (Trauma, 2016). Fontcuberta se ima za fotografskega samouka, ki ga navdihujejo dadaisti in situacionisti. Je tudi učitelj, urednik, kurator in pisatelj.

št. 82/83
2018
07/12/2020

eng

Intervju

Studijski portret kot konstrukt

Intervju z Ano Peraico

Ana Peraica, Emina Djukić

št. 82/83
2018
07/12/2020
https://doi.org/10.47659/m5.014.int

14 min.

Medtem ko kulisa aktivno sodeluje pri pripovedi, je ozadje, s silo vizualne retorike, preprosto najboljša tehnična izbira, ki služi krepitvi ospredja.

Ana Peraica se je rodila v družini fotografov. Njen dedek in oče sta vodila družinski foto studio Atelier Perajica na glavnem trgu Dioklecijanove palače v Splitu na Hrvaškem. Studio je prešel v Anine roke in danes še vedno tam dela sama. Poleg vodenja ateljeja se osredotoča na fotografsko teorijo, natančneje na področju sodobne umetnosti, študij vizualne kulture in teorij medijev. Zelo navdihujoče je videti, kako njena preteklost in praksa v studiu vpliva na njeno raziskovanje in obratno. V svojih spisih se osredotoča na omrežno družbo, strategije anonimnosti in psevdonimnosti, vzporedne hiper-narative itd. Trenutno dela na svoji novi knjigi Postdigital Arcadia, v kateri se osredotoča na spremembe v post-digitalni fotografiji (npr. slike iz zraka in 360° slik) in razpravlja o spremembah, ki jih prinaša nova vizualna govorica, našem dojemanju realnosti. Govorila sva tudi o njeni zadnji objavljeni knjigi Kultura selfijev (The Culture of the Selfie), pomembni raziskavi o tem sodobnem pojavu.

Ključne besede: fotografija, fotografski studio, kulise, ozadje, selfi

Emina Djukić (1982) je vizualna ustvarjalka in pedagoginja. Magisterij iz fotografije je opravila na VŠVU v Bratislavi, trenutno pa kot docentka predava na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, smer fotografija. Od 2005 do 2010 je sodelovala z Zavodom Mladinski kulturni center Medvode, kjer je bila nekaj časa tudi programska direktorica. Več let je kot mentorica sodelovala na poletni delavnici Celje Fokus in bila leta 2013 njena umetniška vodja. Od 2015 je sodelavka uredniškega odbora revije Fotografija. Medij fotografije raziskuje že dolgo; trenutno se ukvarja predvsem z narativnimi možnostmi fotografije in njenim odnosom do preteklosti.

Ana Peraica je avtorica knjig Fotografija kao Dokaz (Multimedijalni institut, Zagreb, 2018), Culture of the Selfie (Institute of Network Cultures, Amsterdam, 2017) in Sub/versions (Revolver, Berlin, 2009). Je tudi urednica Smuggling Anthologies (MMSU, Rijeka, 2015), Victims Symptom (Institute of Network Cultures, Amsterdam, 2009) in Žena na raskrižju ideologija (HULU, Split, 2007). Poglavja iz njenih knjig so objavljena v antologijah, ki jih objavljajo Afterall/MIT Press, Loecker Verlaag, Samarah Institute of Cultural Studies idr. Je tudi avtorica gesel v izdajah enciklopedije, ki jo je objavila založba Sage. Članke je objavljala v akademskih revijah, kot sta Leonardo in Afterimage, pa tudi v revijah, kot so Springerin, Flash Art, Fotografija in mnoge druge.Trenutno piše knjigo Postdigital Arcadia, skupaj s Patrickom Lichtyjem je tudi sourednica revije Intelligent Agent Reader. Poučuje na magistrskem programu Zgodovine medijske umetnosti na Donavski univerzi v Kremsu ter na magistrskem programu Kulture medijske umetnosti (ERASMUS MUNDUS) na Donavski univerzi v Aalborgu, Poznanu in Singapurju. Peraica živi in dela v Dioklecijanovi palači v Splitu na Hrvaškem, kjer vodi družinsko fotografsko trgovino Atelier Perajica in se aktivno angažira pri ohranjanju življenja znotraj tega naseljenega rimskega spomenika, ki je na seznamu svetovne dediščine.

KUPI PDF: E. Djukic & A. Peraica: Studijski portret kot konstrukt – PDF
PRENESI PDF:

E. Djukic, A. Peraica: Studijski portret kot konstrukt

št. 75/76
2017
04/12/2020

Intervju

Pogovor z Barbaro Čeferin in Jako Babnikom

Barbara Čeferin, Emina Djukić, Jaka Babnik

št. 75/76
2017
04/12/2020

16 min.

Najprej se malo sprostite, glejte in dovolite, da vam delo nekaj pove.

Barbara Čeferin (1968) in Jaka Babnik (1979) sta k področju sodobne slovenske fotografije že veliko prispevala. Barbara najprej kot fotografinja revije Mladina, ki je med drugim pokrivala prelomne zgodovinske dogodke leta 1991, nato urednica fotografije pri reviji Jana, od leta 2003 dalje pa kot lastnica Galerije Fotografija, v kateri zadnja tri leta deluje tudi samostojna dobro založena fotografska knjigarna. Jaka Babnik je svoj odtis pustil že na skoraj vseh področjih fotografije: kot profesionalni fotograf, avtor številnih razstav, kurator, mentor različnih delavnic in kot solastnik fotografske založbe Rostfrei Publishing (ki jo vodi skupaj z Boštjanom Pavletičem). V tem pogovoru me je zanimalo predvsem, kaj danes pomeni imeti knjigarno fotoknjig in kaj založbo, kako torej takšne knjige pri nas nastajajo in kako, če sploh, najdejo pot do kupca.

KUPI PDF: E. Djukic: Pogovor z Barbaro Ceferin in Jako Babnikom – PDF
PRENESI PDF:

E. Djukic: Pogovor z Barbaro Ceferin in Jako Babnikom

št. 75/76
2017
04/12/2020

Esej

Kaj je (dobra) fotoknjiga?

Fotoknjige z domačih knjižnih polic

Emina Djukić

št. 75/76
2017
04/12/2020

15 min.

Fotografija je vizualni medij, ne pa območje masturbiranja kuratorjev.

Pričujoči prispevek se je začel kot ideja vpogleda v življenje fotoknjig na domačih policah. Zanimalo nas je, kako jih izbrani akterji razumejo, doživljajo in zbirajo. Kakšne oziroma katere fotoknjige so zanje pomembne in zakaj? Raznovrstnost odgovorov pa je poleg osebnih preferenc odprla še poglavje definiranja tega širokega in raznolikega področja. Izkazalo se je, da je odgovor na vprašanje, kaj fotoknjiga sploh je, precej odvisen od zornega kota oziroma izhodišča odgovarjajočega in kako je na neki način to celo nepomembno, saj je odlično delo pač odlično delo, ne glede na definicije in klasifikacije. Morda je bolj zanimivo vprašanje, kaj delo povzroči v gledalcu/bralcu, kako premakne njegov psihični svet, s čim in zakaj. Tudi ta odgovor je seveda vezan na subjektivno naklonjenost posameznikov in mnenja nekaterih si lahko preberete na naslednji strani. Zanimivo pa je, kako se z desetimi odgovarjajočimi in s približno 60 izbranimi fotoknjigami vseeno pokažejo presečne množice in stičišča.

št. 75/76
2017
04/12/2020

Esej

Knjiga, potencirano odlagališče fotografije

Emina Djukić

št. 75/76
2017
04/12/2020

3 min.

Če foto-knjige ni potrebno natančneje predstavljati, pa to ne pomeni, da obstaja konsenz, kaj točno fotoknjiga je.

Cena posamičnega eseja v pdf formatu je 3.00 EUR. Če ste naročnik na spletno vsebino revije Fotografija lahko dokupite dostop do vseh prispevkov na strani v pdf formatu za 24.00 EUR: Fotografija PDF dostop (Imeti morate naročnino na spletno vsebino!)

KUPI PDF: E. Djukic: Knjiga – potencirano odlagalisce fotografije – PDF
PRENESI PDF: