- št. 90/91
- 2020
- 17/12/2020
17 min.
Emina Djukić (1982) je vizualna ustvarjalka in pedagoginja. Magisterij iz fotografije je opravila na VŠVU v Bratislavi, trenutno pa kot docentka predava na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, smer fotografija. Od 2005 do 2010 je sodelovala z Zavodom Mladinski kulturni center Medvode, kjer je bila nekaj časa tudi programska direktorica. Več let je kot mentorica sodelovala na poletni delavnici Celje Fokus in bila leta 2013 njena umetniška vodja. Od 2015 je sodelavka uredniškega odbora revije Fotografija. Medij fotografije raziskuje že dolgo; trenutno se ukvarja predvsem z narativnimi možnostmi fotografije in njenim odnosom do preteklosti.
Jason Fulford je fotograf, ki razmišlja in deluje kot pesnik: meša razmišljanja in občutja, jasne in nejasne reči, nalaga vsebine, samo zato, da jih nazadnje oklesti na najbolj nujne dele, in se izraža v obliki, ki je skoraj nekakšna igra, da zakodira sporočilo tako, da je v njem moč uživati na različnih ravneh. Fulford v umetniških delih raziskuje različne načine, kako izraziti paradigme, paradokse, neobičajne podobnosti in vse drugo, kar se mu zdi fascinantno. V odgovorih na neposredna vprašanja svoja dela opiše takole: »Snemam slike o vsakovrstnih rečeh in jih potem postavim v drug kontekst.« Na dokaj akademski način bi ga lahko opisali kot prefinjenega formalista, čigar dela imajo namen podajati sporočilo. V intervjuju z Emino Djukić in Petrom Rauchom se Fulford poglobi v postopek izdelovanja knjig, razloži metodo, ki je podlaga njegovemu ustvarjalnemu programu, proces, ki sproži postopek nastanka knjige, razliko v odnosu do podob in do besedila v knjigah, posebnosti sočasnega operiranja s podobami in besedili ter različne vloge besedila in podobe ter kako sliko uporabiti za preseganje nečesa pomenljivega.
Emina Djukić (1982) je vizualna ustvarjalka in pedagoginja. Magisterij iz fotografije je opravila na VŠVU v Bratislavi, trenutno pa kot docentka predava na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, smer fotografija. Od 2005 do 2010 je sodelovala z Zavodom Mladinski kulturni center Medvode, kjer je bila nekaj časa tudi programska direktorica. Več let je kot mentorica sodelovala na poletni delavnici Celje Fokus in bila leta 2013 njena umetniška vodja. Od 2015 je sodelavka uredniškega odbora revije Fotografija. Trenutno se ukvarja predvsem z narativnimi možnostmi fotografije in njenim odnosom do preteklosti.
Peter Rauch je arhitekt, fotograf in predavatelj. V ustvarjalni praksi secira materijo grajenih objektov in vztraja v nasprotju dokumenta in konstrukcije. Na področju teorije raziskuje vznik mišljenja, v konstituciji objekta in vprašanje preloma v poljih umetnosti, znanosti in politike. Predava na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje ter na Oddelku za fotografijo VIST v Ljubljani.
Jason Fulford (1973) je ameriški fotograf iz Brooklyna. Njegov primarni ustvarjalni izraz so fotoknjige. S procesom urejanja knjig koščke vsakdana spreminja v besede fotografskih stavkov. Iz »najdenega« materiala sestavlja nove resničnosti. Med njegove najbolj znane fotoknjige spadajo: Raising Frogs for $$$ (2006), The Mushroom Collector (2010), Hotel Oracle (2013), Contains: 3 Books (2016), The Medium is a Mess (Medij je zmeda, 2018). Je tudi soustanovitelj neprofitne založbe J&L Books, kjer skupaj z Leanne Shapton izdajata fotoknjige drugih fotografov. Občasno kot pedagog pripravlja delavnice urejanja in fotoknjig za študente fotografije po vsem svetu.
V intervjuju španski fotograf Joan Fontcuberta spregovori o svoji raznoliki fotografski praksi in neprestanem poigravanju z idejo o različnih prostorih fotografije. Trdi, da ‘fotografija sama po sebi ne pomeni nič’, pomembna je njena uporaba. Razpravlja o preoblikovanju pojma avtorstva, o tem, kako ponaredke lahko dojemamo kot del umetniške metodologije in političnega aktivizma, o parodiji in humorju kot sestavnih delih dolge tradicije mediteranske misli ter o zavračanju užitka kot hegemonizma v sodobni umetnosti. Joan spregovori tudi o svojem preiskovanju odnosov med naravno fotografijo in naravo fotografije, rajem Adama in Eve kot prvim botaničnim vrtom in dejstvom, da je danes narava postala kulturni, ideološki, ekonomski in politični konstrukt. Na koncu se dotakne tudi fenomena interneta, idej post-resnice in svojega koncepta Homo fotograficus.
Jasna Jernejšek (1982) deluje kot neodvisna kuratorka, vodja projektov, avtorica in recenzentka na področju sodobnih vizualnih umetnosti. Posebej se osredotoča na sodobne avtorske prakse, teorijo in zgodovino fotografije ter vizualne komunikacije, ki jih interdisciplinarno prepleta z družboslovnimi vedami. Diplomirala je iz kulturologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani (2007), kjer je končala tudi znanstveni magisterij komunikologije (2013). Poleg vodenja zavoda za povezovanje, raziskovanje in promocijo medijskih umetnosti Zavod Sektor projektno sodeluje z različnimi razstavišči in nevladnimi organizacijami s področja kulture, kot so SCCA–Ljubljana, Zavod Membrana, Zavod Fokus in drugimi.
Emina Djukić (1982) je vizualna ustvarjalka in pedagoginja. Magisterij iz fotografije je opravila na VŠVU v Bratislavi, trenutno pa kot docentka predava na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, smer fotografija. Od 2005 do 2010 je sodelovala z Zavodom Mladinski kulturni center Medvode, kjer je bila nekaj časa tudi programska direktorica. Več let je kot mentorica sodelovala na poletni delavnici Celje Fokus in bila leta 2013 njena umetniška vodja. Od 2015 je sodelavka uredniškega odbora revije Fotografija. Medij fotografije raziskuje že dolgo; trenutno se ukvarja predvsem z narativnimi možnostmi fotografije in njenim odnosom do preteklosti.
Joan Fontcuberta (1955), španski umetnik, zase pravi, da je “konceptualni umetnik, ki se poslužuje fotografije”. V svojih delih pod drobnogled postavlja resničnost fotografije in raziskuje njeno avtoriteto ter človekov vzgib, da verjame v to, kar vidi. Njegova dela so zasnovana na kontradikciji, igrivosti, konfliktu in predstavljivosti. Slovi po projektih, kot so Herbarium (1984), Favna (Fauna, 1987), Sputnik (1997), Sirene (Sirens, 2000), Gastropoda (2013) in Travma (Trauma, 2016). Fontcuberta se ima za fotografskega samouka, ki ga navdihujejo dadaisti in situacionisti. Je tudi učitelj, urednik, kurator in pisatelj.
Ana Peraica se je rodila v družini fotografov. Njen dedek in oče sta vodila družinski foto studio Atelier Perajica na glavnem trgu Dioklecijanove palače v Splitu na Hrvaškem. Studio je prešel v Anine roke in danes še vedno tam dela sama. Poleg vodenja ateljeja se osredotoča na fotografsko teorijo, natančneje na področju sodobne umetnosti, študij vizualne kulture in teorij medijev. Zelo navdihujoče je videti, kako njena preteklost in praksa v studiu vpliva na njeno raziskovanje in obratno. V svojih spisih se osredotoča na omrežno družbo, strategije anonimnosti in psevdonimnosti, vzporedne hiper-narative itd. Trenutno dela na svoji novi knjigi Postdigital Arcadia, v kateri se osredotoča na spremembe v post-digitalni fotografiji (npr. slike iz zraka in 360° slik) in razpravlja o spremembah, ki jih prinaša nova vizualna govorica, našem dojemanju realnosti. Govorila sva tudi o njeni zadnji objavljeni knjigi Kultura selfijev (The Culture of the Selfie), pomembni raziskavi o tem sodobnem pojavu.
Emina Djukić (1982) je vizualna ustvarjalka in pedagoginja. Magisterij iz fotografije je opravila na VŠVU v Bratislavi, trenutno pa kot docentka predava na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, smer fotografija. Od 2005 do 2010 je sodelovala z Zavodom Mladinski kulturni center Medvode, kjer je bila nekaj časa tudi programska direktorica. Več let je kot mentorica sodelovala na poletni delavnici Celje Fokus in bila leta 2013 njena umetniška vodja. Od 2015 je sodelavka uredniškega odbora revije Fotografija. Medij fotografije raziskuje že dolgo; trenutno se ukvarja predvsem z narativnimi možnostmi fotografije in njenim odnosom do preteklosti.
Ana Peraica je avtorica knjig Fotografija kao Dokaz (Multimedijalni institut, Zagreb, 2018), Culture of the Selfie (Institute of Network Cultures, Amsterdam, 2017) in Sub/versions (Revolver, Berlin, 2009). Je tudi urednica Smuggling Anthologies (MMSU, Rijeka, 2015), Victims Symptom (Institute of Network Cultures, Amsterdam, 2009) in Žena na raskrižju ideologija (HULU, Split, 2007). Poglavja iz njenih knjig so objavljena v antologijah, ki jih objavljajo Afterall/MIT Press, Loecker Verlaag, Samarah Institute of Cultural Studies idr. Je tudi avtorica gesel v izdajah enciklopedije, ki jo je objavila založba Sage. Članke je objavljala v akademskih revijah, kot sta Leonardo in Afterimage, pa tudi v revijah, kot so Springerin, Flash Art, Fotografija in mnoge druge.Trenutno piše knjigo Postdigital Arcadia, skupaj s Patrickom Lichtyjem je tudi sourednica revije Intelligent Agent Reader. Poučuje na magistrskem programu Zgodovine medijske umetnosti na Donavski univerzi v Kremsu ter na magistrskem programu Kulture medijske umetnosti (ERASMUS MUNDUS) na Donavski univerzi v Aalborgu, Poznanu in Singapurju. Peraica živi in dela v Dioklecijanovi palači v Splitu na Hrvaškem, kjer vodi družinsko fotografsko trgovino Atelier Perajica in se aktivno angažira pri ohranjanju življenja znotraj tega naseljenega rimskega spomenika, ki je na seznamu svetovne dediščine.
Barbara Čeferin (1968) in Jaka Babnik (1979) sta k področju sodobne slovenske fotografije že veliko prispevala. Barbara najprej kot fotografinja revije Mladina, ki je med drugim pokrivala prelomne zgodovinske dogodke leta 1991, nato urednica fotografije pri reviji Jana, od leta 2003 dalje pa kot lastnica Galerije Fotografija, v kateri zadnja tri leta deluje tudi samostojna dobro založena fotografska knjigarna. Jaka Babnik je svoj odtis pustil že na skoraj vseh področjih fotografije: kot profesionalni fotograf, avtor številnih razstav, kurator, mentor različnih delavnic in kot solastnik fotografske založbe Rostfrei Publishing (ki jo vodi skupaj z Boštjanom Pavletičem). V tem pogovoru me je zanimalo predvsem, kaj danes pomeni imeti knjigarno fotoknjig in kaj založbo, kako torej takšne knjige pri nas nastajajo in kako, če sploh, najdejo pot do kupca.
Emina Djukić (1982) je vizualna ustvarjalka in pedagoginja. Magisterij iz fotografije je opravila na VŠVU v Bratislavi, trenutno pa kot docentka predava na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, smer fotografija. Od 2005 do 2010 je sodelovala z Zavodom Mladinski kulturni center Medvode, kjer je bila nekaj časa tudi programska direktorica. Več let je kot mentorica sodelovala na poletni delavnici Celje Fokus in bila leta 2013 njena umetniška vodja. Od 2015 je sodelavka uredniškega odbora revije Fotografija. Medij fotografije raziskuje že dolgo; trenutno se ukvarja predvsem z narativnimi možnostmi fotografije in njenim odnosom do preteklosti.
Pričujoči prispevek se je začel kot ideja vpogleda v življenje fotoknjig na domačih policah. Zanimalo nas je, kako jih izbrani akterji razumejo, doživljajo in zbirajo. Kakšne oziroma katere fotoknjige so zanje pomembne in zakaj? Raznovrstnost odgovorov pa je poleg osebnih preferenc odprla še poglavje definiranja tega širokega in raznolikega področja. Izkazalo se je, da je odgovor na vprašanje, kaj fotoknjiga sploh je, precej odvisen od zornega kota oziroma izhodišča odgovarjajočega in kako je na neki način to celo nepomembno, saj je odlično delo pač odlično delo, ne glede na definicije in klasifikacije. Morda je bolj zanimivo vprašanje, kaj delo povzroči v gledalcu/bralcu, kako premakne njegov psihični svet, s čim in zakaj. Tudi ta odgovor je seveda vezan na subjektivno naklonjenost posameznikov in mnenja nekaterih si lahko preberete na naslednji strani. Zanimivo pa je, kako se z desetimi odgovarjajočimi in s približno 60 izbranimi fotoknjigami vseeno pokažejo presečne množice in stičišča.
Emina Djukić (1982) je vizualna ustvarjalka in pedagoginja. Magisterij iz fotografije je opravila na VŠVU v Bratislavi, trenutno pa kot docentka predava na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, smer fotografija. Od 2005 do 2010 je sodelovala z Zavodom Mladinski kulturni center Medvode, kjer je bila nekaj časa tudi programska direktorica. Več let je kot mentorica sodelovala na poletni delavnici Celje Fokus in bila leta 2013 njena umetniška vodja. Od 2015 je sodelavka uredniškega odbora revije Fotografija. Medij fotografije raziskuje že dolgo; trenutno se ukvarja predvsem z narativnimi možnostmi fotografije in njenim odnosom do preteklosti.
KUPI PDF: E. Djukic: Kaj je (dobra) fotoknjiga – PDF
PRENESI PDF:
Emina Djukić (1982) je vizualna ustvarjalka in pedagoginja. Magisterij iz fotografije je opravila na VŠVU v Bratislavi, trenutno pa kot docentka predava na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, smer fotografija. Od 2005 do 2010 je sodelovala z Zavodom Mladinski kulturni center Medvode, kjer je bila nekaj časa tudi programska direktorica. Več let je kot mentorica sodelovala na poletni delavnici Celje Fokus in bila leta 2013 njena umetniška vodja. Od 2015 je sodelavka uredniškega odbora revije Fotografija. Medij fotografije raziskuje že dolgo; trenutno se ukvarja predvsem z narativnimi možnostmi fotografije in njenim odnosom do preteklosti.
“Mobilni telefon lahko služi tako individualizaciji kot individuaciji; ne v tehnologiji ne v človeški naravi ni ničesar, kar bi določalo, na katero stran se bo nagnila tehtnica.”
Ⓒ 2021 Membrana - Vse pravice pridržane
avtor: Andreas Müller-Pohle
produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, Ljubljana in zavod Membrana
kuratorstvo in postavitev: Jan Babnik in Nataša Ilec Kralj
kustosinja razstavnega programa Cankarjevega doma: Katja Ogrin
22. marec–14. maj 2023, Mala galerija Cankarjevega doma
Otvoritev: 22. marec ob 20. uri.
VODENI OGLEDI:
10. maj 2023 ob 13. uri, Mala galerija Cankarjevega dom (vodi Jan Babnik)
14. maj 2023, ob 11. uri (zaključek razstave), Mala galerija Cankarjevega dom (vodi Jan Babnik)
razstavljoči avtorji: Anne Noble, Ewa Doroszenko, Goran Bertok, Gorkem Ergun, Karina-Sirkku Kurz, Špela Šivic
produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, Ljubljana in zavod Membrana
zasnova: zavod Membrana (Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj)
kuratorstvo in postavitev: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kustosinja razstavnega programa Cankarjevega doma: Katarina Hergouth
19. januar–1. marec 2022, Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: 19. januarja ob 19. uri.
Koža, 19. januar – 1. marec 2022
Mednarodna fotografska razstava
Cankarjev dom, prvo preddverje
otvoritev: 19.1.2022 ob 19:00
avtorji: Goran Bertok, Ewa Doroszenko, Görkem Ergün, Karina-Sirkku Kurz, Anne Noble, Špela Šivic
zasnova razstave: zavod Membrana – Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kuratorstvo: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
produkcija: Cankarjev dom in zavod Membrana
Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 30. avgust 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 4. oktober 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.
Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 11. junij 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 16. avgust 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.
Prijave sprejemamo do vključno ponedeljka 26. 10. 2020 na:
elektronski naslov: info@membrana.org
in/ali
poštni naslov: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana
Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 27. julij 2020. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 21. september 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.
kje: Cankarjev dom, sejna soba M3/4
kdaj: 27. februar 2020, 0b 18. uri
20. januar–1. marec 2020 / Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: Predstavitev na strani CD
ČE, 30. jan 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, in Špelo Škulj, vizualno umetnico
ČE, 6. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Janom Babnikom, sokuratorjem razstave, in Miho Godcem, vizualnim umetnikom
ČE, 20. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, Miho Godcem in Valerie Wolf Gang, vizualnima umetnikoma
ČE, 27. feb 2020, ob 18.00 // Pogovor z Marion Balac, vizualno umetnico, in Jožetom Guno, docentom na Fakulteti za elektrotehniko UL
kje: Galerija Jakopič, Ljubljana, v sklopu razstave Jaka Babnik: Pigmalion
kdaj: 5. december 2019
trajanje: 18.00 – 21.00
sodelujeta: dr. Victor Burgin, dr. Ilija T. Tomanić
moderator: dr. Jan Babnik
Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 16. december 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 16. marec 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.