“Zakaj gledamo živali?” se sprašuje kritik John Berger. Na to vprašanja bi se rada navezala z drugim vprašanjem: “Zakaj gledamo mrtve živali?” Izumrle ali redke živali so najzanimivejši predmeti kabinetov čudes in naravoslovnih muzejev. Hiroshi Sugimoto se posveča dioramam, ki prikazujejo živali v naravnem okolju. Lynn Savarese oživlja nagačene živali kot junake zgodbe. Na fotografijah Michaela Ackermana so ljudje in živali enakovredni. Vizualni dnevniki Nobuyoshija Arakija vsebujejo zgodbe o življenju in smrti. Nezaket Tekin ustvarja utopična prizorišča z žuželkami. Tudi v drugih delih dokumentira svoje mrtve živali.