Devon Schiller

Devon Schiller je medijski retorik in vizualni semiotik na Oddelku za znanost podob na Donavski univerzi v Avstriji. Akademsko kariero posveča študiju obraza, ki se odvija na presečišču umetnosti, znanosti in tehnologije. Ima certifikat za Kodirni sistem za obrazno dejavnost (Facial Action Coding System), pa tudi za Nevropsihološki kodirni sistem za geste (Neuropsychological Gesture Coding System – NEUROGES). Prejel je tudi štipendijo za preučevanje prepoznavanja avtomatiziranih obraznih izrazov na Fraunhoferjevem inštitutu za integrirana vezja (Fraunhofer Institute for Integrated Circuits).

Opazovati reko, kako vijuga po meandrih, malo spominja na opazovanje, kako raste trava. Veš, da dejanje poteka, vendar tega ne moreš videti.

Obogateno fotografijo lahko v digitalni umetnosti uporabljamo, da resnično okolje prekodiramo s pomočjo računalniško generiranih podatkov, zato da prevedemo dražljaje med različnimi čutnimi modalitetami in tako razširimo ali povečamo naše sposobnosti zaznavanja prostorskih in časovnih razmerij. Zaradi te medijsko specifične dostopnosti je lahko bogatenje fotografskega medija posebno koristno za »fiziognomičen pogled«, način ustvarjanja »interpretacij oblik« ali »naravne vednosti« temelječ na fizičnih obnašanjih in psihološkem fenomenu človeškega obraza, glave in telesa. Inovativnost takšnih tehnoloških protez se manifestira na nove načine, ki so ustvarjeni za dojemanje in poznavanje tistih izkušenj, ki so bili pred tem nevidni ali kako drugače nezaznavni. V prispevku se pogovarjam s Cedricom Kieferjem (soustanoviteljem in kreativnim vodjem) iz studia onformative za digitalno umetnost in oblikovanje v Nemčiji, In sicer o njihovem delu Vijugajoča reka (Meandering River, 2017), Pathfinder (2014) in Googlovi obrazi (Google Faces, 2013). Raziskala sva, kako onformative uporablja obogateno fotografijo v svojih digitalnih umetniških delih, da razširi fiziognomičen pogled ter s tem prinaša informacije, ki niso vidne s prostim očesom, v sfero čutov in ponudi občinstvu drugačen pogled na prostor in čas.

Če se naj fiziognomična umetnost in znanost še naprej zbližujeta in ne le da prikazujeta, temveč tudi izboljšujeta znanje o obrazu, se morajo današnji umetniki in občinstvo zazreti nazaj v črno škatlo in z Diogenovo lučjo osvetliti, kako mediji vplivajo na to, kako razmišljamo o tem, kar čutimo.

Z nastopom algoritmične dobe izračunljivih čustev je začelo vse več digitalnih umetnikov forme svojih internetnih ali kiparskih instalacij snovati na podlagi Samodejne analize izrazov na obrazu (Automated Facial Expression Analysis – AFEA) in njenega delovanja s pomočjo fotografske dokumentacije v podatkovnih zbirkah obrazov. Ti sodobni umetniki izpostavljajo digitalne miselne navade, ki človeški obraz popredmetijo v plastično grotsko ekstremnih grimas, človeški jaz pa preobrnejo od znotraj navzven v domeno univerzalnega ali utilitarnega. Kljub temu pa sistemi za Samodejno analizo izrazov na obrazu – termin, ki ga pogosto zamenjujejo s tehnologijo za prepoznavanje obrazov ali biometrijo – večinoma delujejo po principu črne škatle. Ker so to tehnologijo uvedli tehnološka industrija in specializirani strokovnjaki, takšni lastniški zaprto kodni algoritmi večino vhodnih podatkov glede funkcionalnosti programov zakrijejo pred dostopnimi izhodnimi podatki, s tem pa njihovo delovanje prikrijejo, tako da ga umetniki in občinstvo ne morejo neposredno opazovati. S preizpraševanjem projekta Obraz javnosti (Public Face, 2008–14) Juliusa von Bismarcka in njegove. neposredne genealogije tehnonostalgičnega vidika, ki reducira znanstveno kompleksnost, preverjam, do katere mere Samodejna analiza izrazov na obrazu dejansko reprezentira obraz in način, na katerega izraža čustva.

Avtorji

prijavi se

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke

Pozdravljeni! Pred kratkim smo posodobili spletno stran. Če se vsebina ne prikazuje pravilno, vas prosimo da izbrišete predpomnilnik brskalnika! (INFO?)

novice

Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 11. junij 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 16. avgust 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 27. julij 2020. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 21. september 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 16. december 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 16. marec 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

Kdaj: 27. junij 2019 ob 10.00
Trajanje:
90 min
Kje: Prvo preddverje Cankarjevega doma, Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana (vhod iz pasaže Maximarket)
Delavnico vodita: Leopold Štefanič in Neža Ternik

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 09. april 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 24. junij 2019. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

Kontaktiraje urednike na editors@membrana.si. Rok za predloge prispevkov (izvlečki dolžine 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 18.1. 2019. Rok za dokončane prispevke na podlagi sprejetih predlogov je 20.3.2019. Predloge pošljite na editors@membrana.org.

Kontaktiraje urednike na editors@membrana.org. Rok za dokončane prispevke na podlagi sprejetih predlogov je 30. september 2018. Predloge pošljite na editors@membrana.org.

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 07. maj 2018. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 30. avgust 2018. Osnutke pošljite neposredno na editors@membrana.org.

ROK PRIJAVE: do srede 24.1. 2018.
Prijave sprejemamo po elektronski pošti info@membrana.si in/ali na naslov Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana.

ROK PRIJAVE: do srede 24.1. 2018.
Prijave sprejemamo po elektronski pošti info@membrana.si in/ali na naslov Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana.

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 10. junij 2017. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 15. september 2017. Osnutke pošljite neposredno na editors@membrana.org.

Prijave sprejemamo do vključno četrtka 16.3.2017 na:
elektronski naslov: info@membrana.si
in/ali
poštni naslov: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana

Naše spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje naših storitev. Kot uporabnik se morate strinjati z uporabo in sprejeti naše pogoje. Trenutno uporabljamo samo piškotke, ki so potrebni za normalno delovanje spletne strani. Za več informacij obiščite naš pravilnik o zasebnosti in pogoje storitev. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporabljamo, si oglejte spodnji seznam.

Ta piškotek je nujen za aplikacije PHP. Piškotek se uporablja za shranjevanje in identifikacijo edinstvenega ID-ja uporabniške seje za namen upravljanja uporabniške seje na spletnem mestu. Piškotek je sejni piškotek in se izbriše, ko so vsa okna brskalnika zaprta.

Strinjam se z uporabo piškotkov, strinjam se s pogoji storitve in pravilnikom o zasebnosti in želim še naprej uporabljati spletno stran.