- št. 68
- 2015
- 02/12/2020
< 1 min.
John Tagg
John Tagg (rojen 1949) je eden najvplivnejših avtorjev s področja kritične teorije fotografije in umetnostne zgodovine. Svojo izobraževalno, akademsko in aktivistično pot je začel leta 1976 v Veliki Britaniji, od leta 1984 pa živi in dela v ZDA. Je avtor več esejev in vplivnih knjig o odnosih med fotografijo, institucijami in močjo, kot so: The Burden of Representatio: Essays on Photographies and Histories (1988), Grounds of Dispute: Art History, Cultural Politics and the Discursive Field (1992) in The Disciplinary Frame: Photographic Truths and the Capture of Meaning (2009). Trenutno je zaslužni profesor umetnostne zgodovine na Univerzi Binghamton, državne univerze v New Yorku.
- št. 68
- 2015
- 02/12/2020
- Knjiga
Številni so dokazovali, da je vpetost »naravnega in univerzalnega« v fotografijo še posebej močna zaradi privilegiranega statusa fotografije kot zveste pričevalke resničnosti dogodkov, ki jih reprezentira. Fotografija naj bi izjavljala: »To se je res zgodilo. Fotoaparat je bil tam. Prepričajte se sami.«
O knjigi
Bio
PDF
Zapri
John Tagg že več kot tri desetletja velja za eno ključnih imen sodobne fotografske teorije, za avtorja, brez katerega je težko kritično premišljati tako fotografsko teorijo kot fotografsko zgodovino. A verjetnost, da bi zvedavi um začel »misliti fotografijo « – če si lahko že uvodoma sposodim naslov Burginovega (1982) zdaj kanoničnega zbornika nastavkov fotografske teorije, v katerem najdemo tudi Taggov esej »Vrednost fotografije: Newdealovski reformizem in dokumentarna retorika« – prav s prebiranjem Taggovih esejev, je majhna. Precej bolj verjetno je, da se bo to pričelo z melanholičnimi »zapiski o fotografiji« Rolanda Barthesa (1980/1992), kolumnističnimi meditacijami Susan Sontag (1977/2001) ali kritičnim »načinom gledanja« Johna Bergerja (1972/2008), kot pa s Taggovo zgodovinsko pretanjeno in gostobesedno analizo odnosov med fotografijo in močjo, med medijem in institucijami, ki ta medij uporabljajo. Slednje sicer nikakor ni krivda bralca ali bralke niti Taggovega zahtevnega sloga pisanja, temveč načina institucionalizacije fotografske teorije v devetdesetih letih 20. stoletja.
S takšnim veseljem nosimo s seboj nadzorne naprave, da je pravzaprav enako, kot če bi imeli okoli gležnja pričvrščeno sledilno napravo.
Povzetek
Bio
PDF
Zapri
John Tagg je eden najvidnejših avtorjev kritične teorije in zgodovine fotografije. V intervjuju govori o odnosu med fotografsko podobo in oblastnimi razmerji ter možnostmi upiranja proti vseprisotnemu družbenemu nadzorovanju. V sodobnosti je podoba zgolj vozlišče raznih načinov nadzorovanja in institucijam oblasti, pa tudi posameznikom, pogosto ni tako pomembna zaradi vsebine podobe kot zaradi drugih informacij (metapodatki, podatki o odnosih med posamezniki), ki so vanje vpisane. Zgolj vizualne oblike upora, kot je kamuflaža, tako danes niso dovolj, hkrati pa Tagg opozarja, da kamuflaže ne moremo razumeti kot nasprotje nadzora skozi vidnost, saj je vselej že njegov sestavni del. Izpostavlja tudi spremenjeno vlogo podobe, ki vse bolj postaja ne le instrument vidnosti, temveč aparat izvajanja nadzora, prožilec vse bolj avtomatiziranih aparatov izvajanja moči v njeni skrajni obliki – moči ubijanja.
- Ključne besede: camouflage, Foucault, gaze, governmentality, surveillance, visibility, watching machine
