Luka Savić (1990) je umetnik in filozof, rojen v Ljubljani. Pred študijem filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študiral vizualno umetnost na Akademiji za vizualne umetnosti (AVA) v istem mestu. Njegova dela so bila razstavljena po vsej Evropi, nazadnje v: Viennacontemporary, Dunaj, Avstrija; Galeriji ŠKUC, Ljubljana, Slovenija; Skopje Light Art District, Skopje, Makedonija; Vilnius Light festival, Vilna, Litva; Mahler & LeWitt Studios, Spoleto, Italija; Arte Fiera Polis, Bologna, Italija; 31. Grafičnem bienalu, Ljubljana, Slovenija; in Galeriji DLUL, Ljubljana, Slovenija. Od leta 2011 do 2017 je bil asistent Mirana Moharja, člana skupine IRWIN. Od leta 2017 je sodelavec Studijskega arhiva Davida Gotharda in dela med Ljubljano, Londonom in Gorico. Nedavno je v akademskih zbornikih objavil članka, ki raziskujeta pedagoške principe na umetniških akademijah Bauhaus in Black Mountain College. Leta 2022 je zaključil magistrski študij na dunajski Univerzi za uporabne umetnosti na oddelku za transdisciplinarne umetnosti.

Aleksandra Vajd je rojena leta 1971 v Mariboru, Sloveniji. Živi in dela v Pragi in Ljubljani. Leta 1997 je diplomirala na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani in nato 2001 prejela diplomo MgA (Master of Fine Arts) na oddelku za fotografijo na FAMU v Pragi. Med letoma 2004 in 2006 je študirala na državni univerzi države New York v New Paltzu v okviru Fulbrightove štipendije. Leta 2007 je dobila naziv docentka Univerze v Ljubljani, Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, in leta 2016 ponovila izvolitev v naziv docentka na Akademiji za vizualne umetnosti v Ljubljani. V letu 2021 je bila izvoljena v naziv izredna profesorica na Akademiji za umetnost, arhitekturo in oblikovanje v Pragi (AAAD), kjer od leta 2008 vodi oddelek za fotografijo (AF1) na katedri za likovno umetnost (KVU). V Pragi in mednarodno deluje aktivno kot akademikinja in sodobna umetnica.

Laurent Fiévet se je rodil leta 1969 v Boulogne-Billancourtu v Franciji, zdaj pa živi in deluje v Parizu. Doktoriral je iz filmskih študij; med letoma 1995 in 2003 je poučeval filmsko estetiko in analizo na Paris III-Sorbonne Nouvelle in Paris VII-Jussieu. Njegova videografska dela in instalacije nagovarjajo gledalčev spomin, vednost in občutja, katerih medsebojne povezave ponujajo različne načine interpretacije. Fiévet v delih ne izvzema avtobiografskih podatkov in obenem aktivno sugerira sociološko-politične uvide in kritike. Njegove instalacije vselej izpostavljajo serije refleksij Podobe, njene estetike, načine izražanja, zaznavanja, evolucije in sprejemanja.
Videografska dela Laurenta Fiéveta so redno predstavljana tako na samostojnih kot skupinskih razstavah. Med zadnjimi so Muzej evropskih in mediteranskih civilizacij v Marseillu (2021 in 2017), Macro Asilo v Rimu (2018), Grand Palais v Parizu (2017), Artspace Boan 1942 v Seulu (2016) in Narodni muzej katalonske umetnosti v Barceloni (2016) in drugi. Poleg osebnih umetniških projektov redno sodeluje pri gledaliških predstavah, video performansih in video koncertih. Fiévet je od leta 2010 tudi direktor Lab’Bela; v sklopu kolektiva deluje kot kurator in sokurator številnih skupnih in samostojnih razstav, med katerima sta bili tudi razstavi Haroona Mirza – The Light Hours v Vili Savoye of Poissy (2014) in Stefana Bruggemänna – The World Trapped in the Self v Mies van der Rohe paviljonu v Barceloni (2011).

Mladen Dolar (r. 1951, Ljubljana) je redni profesor in znanstveni svetnik na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Glavna področja njegovega raziskovanja so nemška klasična filozofija, psihoanaliza, sodobna francoska filozofija in teorija umetnosti. Od leta 2013 je gostujoči profesor na Univerzi v Chicagu, od 2015 pa profesor na European Graduate School v Švici. Poleg tega je predaval na številnih univerzah v ZDA in v Evropi, je avtor več kot 150 člankov, objavljenih v znanstvenih revijah in zbornikih. V slovenščini je izdal dvanajst knjig, od Strukture fašističnega gospostva (1982) do Bit in njen dvojnik (2017) in Uprizarjanje konceptov (2019). Med njegovimi knjižnimi publikacijami v tujini je treba posebej izpostaviti A Voice and Nothing More (MIT 2006, prevedena v devet jezikov) in Opera’s Second Death (skupaj s Slavojem Žižkom, Routledge 2001, prav tako prevedena v več jezikov). Je soustanovitelj tega, kar je postalo po svetu znano kot »ljubljanska lacanovska šola«.