- št. -
- 2022
- 27/09/2022
11 min.
Miha Colner se v pričujočem prispevku posveča izbranim fotografom iz Slovenije, ki v svojih profesionalnih in ustvarjalnih praksah vzporedno delujejo na področjih fotoreporterstva in »avtorske fotografije«, medtem ko slednji segment svojega dela pogosto predstavljajo v obliki fotoknjige. V članku avtor poskuša analizirati razloge, zakaj je fotoknjiga tako pomemben medij v ustvarjalnih praksah fotografov, kot so Borut Krajnc, Jože Suhadolnik, Tone Stojko, Nik Erik Neubauer in Jaka Gasar, in kako se podajanje vsebine in naracije v fotoknjigi, kjer avtor-fotograf v največji meri nadzoruje vse elemente podajanja konteksta, razlikuje od njihovega profesionalnega fotografskega delovanja v množičnih medijih. Fotoknjiga ali knjiga umetnika se je tako v preteklih desetletjih namreč izkazala kot ultimativni avtorski izdelek, ki je podobno kot sleherna knjiga namenjen uživanju v intimnem okolju, poleg tega pa je v nasprotju z večino umetniških del dostopna širšemu krogu potencialnih odjemalcev, hkrati pa trajen izdelek, ki ostane zabeležen kot neke vrste zgodovinski dokument.
Miha Colner (1978) je umetnostni zgodovinar, ki deluje kot kustos v Galeriji Božidar Jakac – Muzeju moderne in sodobne umetnosti, Kostanjevica na Krki, prav tako je aktiven kot občasni predavatelj in publicist na področju vizualne umetnosti in kulture. Od leta 2005 redno objavlja članke v časopisih, revijah, strokovnih publikacijah in na lastnem blogu. Živi in deluje v Ljubljani in Kostanjevici na Krki.
Vojna za osamosvojitev Slovenije pred tremi desetletji je verjetno najbolj ikoničen dogodek v zgodovini države. Medtem ko so določene fotografije iz tistega časa v revijah in časnikih zasedale naslovnice in druge pomembnejše strani, pa je bilo kar nekaj podob, ki bi si zaslužile enako obravnavo, spregledanih. Uredništva so naslovnice opremljala z bolj ali manj neposrednim in nazornim prikazom razdejanja, »spregledane« podobe, ki precej bolj subtilno problematizirajo ozadje, pa so objavile, če sploh, na manj pomembnih straneh v notranjosti tiskanih izdaj. Zanje je značilen odmik od ustaljenih ikon, ki z vključevanjem državnih simbolov neposredno nagovarjajo bralce in slavijo osamosvojitev kot tako. To so ponavadi podobe, ki terjajo od bralca ali gledalca tehten razmislek, zato se njihov domet in moč izkazuje šele v naknadnih in vsebinsko poglobljenih obravnavah.
Uroš Hočevar (1972) je kot fotoreporter med drugim sodeloval z revijo Mag, časnikom Ekipa, revijo GEA, zadnjih 15 let s časnikom Delo … Od leta 2004 redno pokriva največje dogodke in sodeluje v projektih Evropske rokometne zveze EHF, sodeluje pri ustvarjanju vizualne podobe SLG Celja in je soavtor fotografske monografije Oder za odrom. Samostojno še ni razstavljal, ob praznovanju 60. obletnice časnika Delo pa je prejel svojo prvo in edino nagrado za najboljšo fotografijo leta. Na Fakulteti za fotografijo VIST v Ljubljani predava reportažno in dokumentarno fotografijo in je avtor več strokovnih besedil na temo reportažne fotografije, med drugim knjige Estetika reportažne fotografije. Leta 2016 je z delom »Estetika reportažne fotografije po enajstem septembru 2001« doktoriral na oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
KUPI PDF: Uroš Hočevar: Spregledano – PDF
PRENESI PDF:
Cilj prispevka je dokumentirati in kontekstualizirati vizualne podobe s protestov, ki so se začeli v Sloveniji v prvi polovici leta 2020, s poudarkom na podobi gospodarja, preden bodo slike izginile v vrtincu nenehno spreminjajočih se zgodovin, ki jih bodo pisali še neznani zmagovalci. V prispevku proučujem, kako so se umetniki in drugi ustvarjalci v težkih časih pridružili protestniškemu gibanju ter dali na razpolago svoja telesa in vizualno produkcijo, pri čemer se ta prispevek osredotoča le na slednjo.
Dr. Petja Grafenauer (r. 1976, Ljubljana) je docentka na Katedri za teorijo UL ALUO. Leta 2010 je doktorirala s temo Vzporedna slikarska linija: slovensko slikarstvo razširjenega statusa vizualnega 1926–2009 (mentor dr. Jure Mikuž). Je specialistka za lokalno in regijsko umetnost po drugi svetovni vojni, predvsem slikarstvo in sodobno umetnost. Od leta 2012 raziskuje tudi preseke ekonomije in umetnosti. Svoje raziskovanje redno objavlja v znanstvenih, strokovnih in poljudnih medijih. Napisala in uredila je več knjig o vizualni umetnosti, med drugim raziskavo obdobja pop arta v Sloveniji Neuvrščeni pop (2017), knjigo besedil Zdenke Badovinac Avtentični interes (2010) in monografijo slikarja Aleksija Kobala (2008). petja.grafenauer@gmail.com
KUPI PDF: Petja Grafenauer: Sramotenje gospodarja – PDF
PRENESI PDF:
Čeprav je humor nekaj, kar domnevno vsi razumemo, se ob poizkusu natančnejše opredelitve kaj točno zajema, izkaže za precej bolj kompleksen pojav. Varira glede na družbeno skupino, status ter v času in prostoru. Humor se v različnih oblikah pojavlja v vseh kulturah in v vseh obdobjih. Da bo neka stvar imela humorni ali komični učinek je odvisno od prepleta več dejavnikov, ki jih različne teorije humorja, komičnega in smeha tolmačijo različno. Humor deloma temelji na značilnostih našega odziva in deloma na lastnostih humornih objektov, ki izzovejo učinek humornega. V sodobni umetnosti (npr. z uporabo ironije, parodije, burleske, satire, karikature, groteske, šale ali vica, komedije, duhovitosti, sarkazma in hudomušnosti) se humor pogosto pojavlja kot mehanizem, ki vzbuja razmislek o nesmiselnosti vsakodnevnega obstoja in kot sredstvo kritičnega angažmaja. Uporablja se za razbijanje okvirjev okusa, družbenih pravil, norm in avtoritete. Humor je mehanizem premeščanja nekega temeljnega nelagodja in se loteva loti vrzeli, oddaljenosti od kod, družbenih konvencij in vnaprej zasnovanih idej. Članek analizira kako se humor manifestira v delih nekaterih slovenskih ustvarjalcev, ki delujejo v polju sodobne fotografije, in razčlenjuje zakaj njihove fotografije lahko razumemo tudi kot obliko protesta proti ne/smiselnosti ustaljenih družbenih norm in simbolne konstrukcije pomenov.
Jasna Jernejšek deluje kot neodvisna kuratorka, vodja projektov, avtorica in recenzentka na področju sodobnih vizualnih umetnosti. Posebej se osredotoča na sodobne avtorske prakse, teorijo in zgodovino fotografije ter vizualne komunikacije, ki jih interdisciplinarno prepleta z družboslovnimi vedami. Diplomirala je iz kulturologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani (2007), kjer je končala tudi znanstveni magisterij komunikologije (2013). Poleg vodenja zavoda za povezovanje, raziskovanje in promocijo medijskih umetnosti Zavod Sektor projektno sodeluje z različnimi razstavišči in nevladnimi organizacijami s področja kulture, kot so SCCA–Ljubljana, Zavod Membrana, Zavod Fokus in drugimi.
KUPI PDF: J. Jernejšek: Humor kot konceptualno orožje – PDF
PRENESI PDF:
“V viktorijanski dobi so novi tehnični pripomočki so postali humanizirani, transformirani v človeške pravljične like – fotoaparat menih, teleskop velikan, mikroskop služabnik, čarobni pomočniki, ki glavnemu liku čarovnika pomagajo razkriti skrivnosti univerzuma.”
Ⓒ 2021 Membrana - Vse pravice pridržane
avtor: Andreas Müller-Pohle
produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, Ljubljana in zavod Membrana
kuratorstvo in postavitev: Jan Babnik in Nataša Ilec Kralj
kustosinja razstavnega programa Cankarjevega doma: Katja Ogrin
22. marec–14. maj 2023, Mala galerija Cankarjevega doma
Otvoritev: 22. marec ob 20. uri.
VODENI OGLEDI:
10. maj 2023 ob 13. uri, Mala galerija Cankarjevega dom (vodi Jan Babnik)
14. maj 2023, ob 11. uri (zaključek razstave), Mala galerija Cankarjevega dom (vodi Jan Babnik)
razstavljoči avtorji: Anne Noble, Ewa Doroszenko, Goran Bertok, Gorkem Ergun, Karina-Sirkku Kurz, Špela Šivic
produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, Ljubljana in zavod Membrana
zasnova: zavod Membrana (Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj)
kuratorstvo in postavitev: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kustosinja razstavnega programa Cankarjevega doma: Katarina Hergouth
19. januar–1. marec 2022, Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: 19. januarja ob 19. uri.
Koža, 19. januar – 1. marec 2022
Mednarodna fotografska razstava
Cankarjev dom, prvo preddverje
otvoritev: 19.1.2022 ob 19:00
avtorji: Goran Bertok, Ewa Doroszenko, Görkem Ergün, Karina-Sirkku Kurz, Anne Noble, Špela Šivic
zasnova razstave: zavod Membrana – Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kuratorstvo: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
produkcija: Cankarjev dom in zavod Membrana
Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 30. avgust 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 4. oktober 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.
Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 11. junij 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 16. avgust 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.
Prijave sprejemamo do vključno ponedeljka 26. 10. 2020 na:
elektronski naslov: info@membrana.org
in/ali
poštni naslov: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana
Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 27. julij 2020. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 21. september 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.
kje: Cankarjev dom, sejna soba M3/4
kdaj: 27. februar 2020, 0b 18. uri
20. januar–1. marec 2020 / Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: Predstavitev na strani CD
ČE, 30. jan 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, in Špelo Škulj, vizualno umetnico
ČE, 6. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Janom Babnikom, sokuratorjem razstave, in Miho Godcem, vizualnim umetnikom
ČE, 20. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, Miho Godcem in Valerie Wolf Gang, vizualnima umetnikoma
ČE, 27. feb 2020, ob 18.00 // Pogovor z Marion Balac, vizualno umetnico, in Jožetom Guno, docentom na Fakulteti za elektrotehniko UL
kje: Galerija Jakopič, Ljubljana, v sklopu razstave Jaka Babnik: Pigmalion
kdaj: 5. december 2019
trajanje: 18.00 – 21.00
sodelujeta: dr. Victor Burgin, dr. Ilija T. Tomanić
moderator: dr. Jan Babnik
Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 16. december 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 16. marec 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.