Z indijsko neodvisnostjo od kolonialnih oblasti je prvi ministrski predsednik te države, Džavaharlal Nehru, postal močna vizualna prezenca. Na vrhuncu priljubljenosti, junija 1955, je odšel na medijsko odmeven šestnajstdnevni obisk v Sovjetsko zvezo. Njegov obisk, za katerega se je odločil v obdobju hladne vojne, je bil uradno dokumentiran v fotografskem albumu Džavaharlal Nehru v Sovjetski zvezi. V prispevku ta album obravnavam kot produkt, nastal z nadnacionalno izmenjavo fotografij, ter raziskujem prisotnost fotografije v diplomatskih mrežah sredi 20. stoletja. S pomočjo Heglove dialektike gospodarja in hlapca prikažem Nehruja kot lik gospodarja in poskušam proučiti, kako so fotografije vplivale na protokol diplomatske hierarhije. Poleg tega v prispevku s pomočjo filmske teorije proučujem politiko bližnjih posnetkov v diplomatskem prostoru in njihovo dinamično uporabo v tem fotografskem albumu.