- št. 90/91
- 2020
- 18/12/2020
19 min.
Ferdinando Gizzi
Ferdinando Gizzi je podoktorski raziskovalec na Univerzi LIRA (Université Sorbonne Nouvelle – Paris 3), kjer poučuje tudi zgodovino nemega filma. Je avtor monografije Le Passioni di Cristo nel cinema delle origini. Questioni iconografiche, iconologiche e culturali (Pisa: Pacini, 2019), ki je nastala na podlagi njegovega doktorskega raziskovanja na Univerzi v Firencah.
V zadnjem času se njegovo preučevanje zgodnje kinematografije, religije in vizualne pobožnosti s projektom o razmerjih med mističnovizionarskimi izkušnjami ter kinematografskimi in predkinematografskimi gledalskimi oblikami Francije ob koncu 19. stoletja (naslov: Expériences visionnaires et formes spectatorielles au tournant du siècle. Pour une phénoménologie du spectateur cinématographique des origines) usmerja na arheofenomenološko raven.
Konec 19. stoletja, na pragu rojstva družbe množičnega potrošništva, je fotografija prevladala ne le pri dokumentarnem poročanju o dogodkih, temveč – kljub bolj ali manj resnim namenom – tudi pri vizualizaciji nadnaravnega, pri čemer ga je v vse večji meri obdajala v gosto in živahno spektakularno krajino obdobja finde siècle.
Povzetek
Bio
Reference
PDF
Zapri
Članek obravnava fotografsko poročanje o domnevnih čudežnih prikazovanjih, ki so se v letih 1896 in 1897 dogajala v majhni francoski vasici Tilly sur Seulles. Fotografije, ki so se pojavljale na razglednicah in v priljubljenih revijah tistega obdobja, kot na primer L’Illustration in Le Monde illustré, so bile predstavljene – z avtoriteto fotografskega kot indeksične sledi – kot »pristna« pričevanja o nadnaravnih dogodkih, čeprav slednjih Katoliška cerkev ni nikoli priznala ali potrdila. Fotografije so nastale s takrat že znanim postopkom dvojne osvetlitve, uporabljanim pri tako imenovanih fotografijah duhov, s čimer se te eksotične vizualije uvrščajo v tradicijo verskih »pristnih ponaredkov«. Še pomembneje pa je, da so te podobe izražale »vizionarsko gorečnost« Francije poznega 19. stoletja, torej naraščajočo željo sodobnih množic, da bi videle nevidno na vse bolj spektakularne in prepričljive načine. To novo željo po gledanju – ki jo je opaziti tudi pri zelo uspešnem žanru fotografij resničnih teles mistikov, svetnikov in jasnovidcev – so izpolnjevale celotne serije sodobnih oblik in zanimivosti, v končni fazi pa tudi kinematografski posebni učinki.
- Ključne besede: 19. stoletje, fotografija, jasnovidci, prikazovanje Marije, slikovno prekrivanje
