Šestnajst monumentalnih fotografij, dopolnjenih z masivnimi črnimi okvirji, se v sicer zelo nehvaležen prostor Male galerije zelo dobro umešča, saj jim z intenzivnim kričanjem uspe preglasiti številne pritikline hodniškega razstavišča. Kot pove že naslov, so trije sodelavci (rokodelci in komercialci, kot jih označi avtorica spremnega besedila Petja Grafenauer) poskušali osvetliti – predvsem dobesedno – manj znane kotičke prestolnice: veliko deponijo Snage, klet Pivovarne Union, fužinsko elektrarno, operacijsko sobo v Kliničnem centru, jedrski reaktor Jožeta Stefana … Večinoma gre za intenzivno komponirane nočne scene, ki jih poleg nenavadnosti prizorišč in svojevrstnih zornih kotov osmišljajo bolj ali manj izpostavljeni »akterji«, ki te prostore uporabljajo, dopolnjujejo in nekako definirajo. Inscenirane fotografije se narativno nanašajo na slikarsko uprizarjanje zgodovinskih dogodkov in v tem primeru je prevladujoč dogodek delo. Delo, ki pa je zaradi likovnih in fotografskih sredstev upodobljeno kot iluzija, kot pravljica oziroma nekakšen »ringelšpil«, kjer je vse le igra in je vse možno – vendar le, dokler ne ugasnejo luči. Glavni motiv ni več mesto takšno, kot je, temveč kakršnega kažejo avtorji: Ljubljanalandija, zabavišče brez meja.
