Sistematičnih analiz fotografij delavskih gibanj ni veliko. Tiste, ki se ukvarjajo z medijsko reprezentacijo delavskih gibanj v ZDA, pa lahko preštejemo na prste ene roke. Zdaj se jim je pridružila poglobljena analiza delavskih gibanj Carol Quirke, ki jih je analizirala na primeru ameriške revije Life. Knjiga se ukvarja s portretom ameriških delavcev in njihovih sindikalnih bojev sredi dvajsetega stoletja. Pri tem izpostavlja pomembno vprašanje, kakšen je bil neposredni vpliv novinarske fotografije delavskih gibanj, ki so nastajala po Severni Ameriki, na njihovo notranje delovanje in sindikalno organiziranost.
Avtorica je daljše časovno obdobje razbirala različne pomene dokumentarnih fotografij iz velikega arhivskega korpusa. Zaradi lažjega razumevanja in bolj sistematičnega pristopa jih je razdelila v tematske sklope. Bralec jih lahko brez večjih težav prepozna kot tipične družbene kategorije, ki se pojavljajo v žanru novinarske fotografije. Quirke se ukvarja tudi z zelo pomembnim vprašanjem, ki se v analizah današnjega medijskega diskurza prepogosto zanemarja, in sicer, kakšno vlogo so pri izboru objavljenih fotografij imeli uredniki, fotografi, novinarji, voditelji sindikatov in delavskih gibanj. Ob tem razkriva simbolne bitke za status pomembnosti teme delavskih gibanj, ki so jih ta imela v primerjavi z drugimi političnimi temami v novinarskem poročanju. Pri analizi fotografij si je avtorica pomagala z arhivskimi viri sindikatov in različnih podjetij, časopisi in kongresno knjižnico. Čeprav tovrstni viri po navadi ne omogočajo neposrednih referenc na fotografijo, prav arhivsko gradivo konstruktivno dopolnjuje in omogoča natančnejši vpogled v konstrukcijo različnih motivov in govori o vzponih in padcih ter različnih bojih delavskega razreda.
Prek fotografij delavcev, ki so se borili za ustanovitev sindikatov, avtorica zaznava protisloven pogled nanje, saj so po eni strani prikazani kot heroji, po drugi pa kot pasivni čakalci sprememb. Problematizira tudi položaj žensk na fotografijah delavskih gibanj, saj jih je revija Life prikazovala predvsem kot starlete, in ne kot enakopravne partnerice moškim kolegom. Izpostavlja tudi diskriminatorni uredniški odnos do delavcev drugih ras, ki so bili na protestih, a so se jim fotografi izogibali. Fotografije delavcev si zaslužijo posebno pozornost, predvsem zaradi izjemno pomembne vloge pri ustvarjanju javnega mnenja in vpliva na delavske odnose. Tematika, ki doslej ni bila deležna pozornosti raziskovalcev, kako se delo in delavstvo reprezentirata s fotografijo v medijskem diskurzu.