Fotografska monokomedija Iiu Susiraja

Fotografska monokomedija Iiu Susiraja

Iiu Susiraja, Al dente, iz serije Primerno obnašanje (Good Behaviour), 2008–2010.

Članek analizira ustvarjanje finske fotografinje Iiu Susiraje, ki je nastal na podlagi ogleda del Primerno obnašanje / Popoln vsakdanjik (Good Behaviour / Perfect Everyday Life) in pogovora z avtorico. Susiraja v osrčje svojega fotografskega ustvarjanja postavlja sebe in svoje zasebno življenje. Njene s humorjem in (samo)ironijo prežete avtoportrete lahko beremo kot kritično refleksijo in zbadljiv komentar na družbeno zaželene in pogosto (še vedno) stereotipne predstave o žensk(ost)i, vlogi gospodinje, lepotnih idealih in razmerjih moči, ki se ob tem izpostavljajo. Po eni strani je njen komentar naperjen proti še vedno konservativnim in patriarhalnim družbenim vrednotam, po drugi strani pa nastavlja ogledalo ženskam, ki s pretirano skrbjo za videz, obsesivnim ukvarjanjem s telesom in lepoto ter »tradicionalno« skrbjo za dom na te vrednote pravzaprav pristajajo in jih perpetuirajo. Ob tem dregne v samo srž simbolne konstrukcije pomenov, smisla in samoumevnosti, kaj se nam zdi »normalno«. To pa je tudi del odgovora na razmislek o tem, zakaj Susirajini avtoportreti delujejo humorno, in argumentacija, zakaj smo njeno delo označili kot fotografsko monokomedijo.

Recept:

  • 1 zaobljeno dekle
  • 1 kos opreme iz vsakodnevnega življenja
  • 1 vreča, polna suhega humorja

Sestavine zmešamo med prihodom gostov, nato damo testo počivat v hladilnik. Na koncu lahko testo narežemo na grižljaj velike koščke in jih postrežemo z okvirji. 

Iiu Susiraja je finska fotografinja, ki v osrčje svojega ustvarjanja postavlja sebe in svoje zasebno življenje. Njeni večplastni avtoportreti se od večine fotografskih avtoportretov, ki jih poznamo iz zgodovine fotografije, in priljubljenih generičnih selfijev, razlikujejo po tem, da so prežeti s humorjem in avtoričinim smislom za (samo)ironijo. Njeno delo Primerno obnašanje / popoln vsakdanjik (Good Behaviour / Perfect Everyday Life) si je bilo mogoče ogledati na skupinski razstavi finskih avtorjev v Lotrščakovem stolpu, ki se je med 4. in 18. septembrom odvijala v okviru letošnjega festivala Organ vida v Zagrebu.

Dom običajno povezujemo z zasebnostjo in ga dojemamo kot nekaj, kar je ločeno od javnega življenja in osvobojeno družbenih spon; kot okolje, kjer je oseba lahko natanko takšna, kakršna je. Susiraja pa pokaže, da je to tudi prostor, kjer se v nizu ritualiziranih in rutiniziranih opravil osebna neskladnost z družbenimi vrednotami in normami pravzaprav najbolj manifestira. Njene avtoportrete lahko beremo kot kritično refleksijo in zbadljiv komentar na družbeno zaželene in pogosto (še vedno) stereotipne predstave o žensk(ost)i, vlogi gospodinje, lepotnih idealih in razmerjih moči, ki se ob tem izpostavljajo. Po eni strani je njen komentar naperjen proti še vedno konservativnim in patriarhalnim družbenim vrednotam, po drugi strani pa nastavlja ogledalo ženskam, ki s pretirano skrbjo za videz, obsesivnim ukvarjanjem s telesom in lepoto ter »tradicionalno« skrbjo za dom na te vrednote pravzaprav pristajajo in jih perpetuirajo. Ob tem dregne v samo srž simbolne konstrukcije pomenov, smisla in samoumevnosti, kaj se nam zdi »normalno«. 

Iiu Susiraja, Al dente, iz serije Primerno obnašanje (Good Behaviour), 2008–2010.
Iiu Susiraja, Al dente, iz serije Primerno obnašanje, 2008–2010.
Iiu Susiraja, Ne jejte mojih prigrizkov, iz serije Primerno obnašanje, 2008–2010.
Iiu Susiraja, Ne jejte mojih prigrizkov, iz serije Primerno obnašanje, 2008–2010.

Avtorica, ki svoje delo opisuje kot »dokumentacijo emocij«, pravi, da sebe fotografira preprosto zato, ker je subjekt, ki ga najbolje pozna. Navdih za njene avtoportrete so njeno vsakdanje življenje in medosebni (partnerski) odnosi. Postopek fotografiranja je vedno enak – odvija se v avtoričinem domu, ko je sama. Včasih idejo za fotografijo porodi ime predmeta ali objekta, beseda, fraza ali besedna zveza – te se običajno znajdejo tudi v naslovih fotografij in tako dodatno naglasijo, poudarijo ali spremenijo branje njihove vsebine. 

Iiu Susiraja, Power handle, iz serije Popoln vsakdanjik, 2012–2013.
Iiu Susiraja, Power handle, iz serije Popoln vsakdanjik, 2012–2013.
Iiu Susiraja, Racionalna ljubezen, iz serije Popoln vsakdanjik, 2012–2013.
Iiu Susiraja, Racionalna ljubezen, iz serije Popoln vsakdanjik, 2012–2013.

Avtorica v ustvarjalnem procesu posebno pozornost namenja izbiri predmetov ali objektov, ki morajo biti preprosti in lahko prepoznavni. Izbiro predmeta ali objekta običajno predvideva vnaprej in razmisli o tem, kako ga neobičajno uporabiti. Včasih predmet kupi, ne da bi vedela, za kaj se uporablja, in ga uporabi, kot se ji zdi primerno. Občasno predmeti na fotografijah metaforično predstavljajo drugo osebo, kot npr. v seriji Ne jezi se (Don’t Get Angry, 2008–2009). Serijaprikazuje rože v različnih stanjih in položajih: postavljene na mizo ali lebdeče v zraku nad njo, zavite ali prelite z različnimi barvami, zavite v vrečki, zamrznjene … in na simbolne načine prikazujejo boj za prevlado med dvema osebama (partnerjema).

Iiu Susiraja, Dialog za dva 2, iz serije Ne jezi se, 2008–2009.
Iiu Susiraja, Dialog za dva 2, iz serije Ne jezi se, 2008–2009.

Vsakdanje kuhinjske in druge pripomočke in predmete avtorica tako uporablja na nenavadne načine: hlačne nogavice visijo z njenih dojk; čevlji z visoko peto so zaviti v vrečko in zalepljeni okoli njenih kolen; korenje je zataknjeno za rob postelji, na kateri leži; hrenovke kot venček krasijo njeno glavo … Z minimalno intervencijo v uporabi predmeta Susiraja v običajnost vsakdana vnese trenutek absurda in nadrealizma. To v fotografije, ki posnemajo obliko selfija in snepšota, vnaša neujemanje in neskladje, kar učinkuje komično.

V serijah Primerno obnašanje (2008–2010), Poredne ritke (Naughty Buns 2011–2012) in Popoln vsakdanjik (Perfect Everyday Life,2012–2013) se Susiraja poigrava z označevalci, pri čemer ne gre samo za poigravanje z besedami in njihovimi pomeni, temveč tudi s konteksti njihove upo/rabe, ki so postali tako samoumevni, mehanični in rutinirani, da se nihče ne sprašuje o njihovi smiselnosti. Če si izposodimo zelo poenostavljeno terminologijo Alenke Zupančič1 in jo apliciramo na Susirajino fotografijo, bi lahko rekli, da se Susirajini avtoportreti začnejo kot šala in se nadaljujejo v monokomedijo – vsak naslednji avtoportret namreč deluje kot komična sekvenca, katere trajanje in pomen se zaokrožita v seriji (komedija), ki se odvija pred očmi gledalca. Podobno kot dobra šala Susirajine fotografije ne opozarjajo zgolj na paradoksalno delovanje označevalcev, ki konstruirajo svet naše stvarnosti, temveč tudi na ohlapnost in krhkost smisla. Smeh, ki ga izzove šala, je trenutek, v katerem ugotovimo, da je kršen neki običajen ali utečen kod, ko nas nastali pomen preseneti in se pojavi neki nov nepričakovani smisel, in to tam, kjer ga najmanj pričakujemo. 

Z ravno pravo mero lahkotnosti in brezbrižnosti Iiu Susiraja uspe na gledalca prenesti občutek, da je njena uporaba predmetov, ne glede na to, kako absurdna se zdi na prvi pogled, prav tako smiselna, naravna in običajna kot katerakoli druga. Zakaj ne bi kulinarični izraz al dente, ki velja že kar za univerzalnega in za katerega vsaka vsaj približno spodobna kuharica menda ve, da označuje testenine kuhane »na ugriz«, označeval tudi špagete prilepljene na steno? Za navidezno banalnostjo Susirajinih avtoportretov se skriva pronicljiv avtorski odziv, ki brez moraliziranja skozi prizmo osebnega doživljanja zgolj reflektira družbeno stvarnost. Družbenokritična ost njenega dela se tako zares razkrije šele ob razmisleku o tem, komu ali čemu smo se pravzaprav smejali (ali pa se nismo). 

Viri
  • Zupančič, Alenka, 2004. Logika in dialektika komične sekvence. V: Poetika, druga knjiga.  Ljubljana, Analecta: str. 163–185. 

Opombe

  1.  Alenka Zupančič v drugi knjigi Poetike, v poglavju Logika in dialektika komične sekvence, podrobno razčleni razliko med šalo in komično sekvenco, ki jo izpostavlja kot bistveno komponento komedije.
Z ravno pravo mero lahkotnosti in brezbrižnosti Iiu Susiraja uspe na gledalca prenesti občutek, da je njena uporaba predmetov, ne glede na to, kako absurdna se zdi na prvi pogled, prav tako smiselna, naravna in običajna kot katerakoli druga.

Sorodne objave

prijavi se

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke

Pozdravljeni! Pred kratkim smo posodobili spletno stran. Če se vsebina ne prikazuje pravilno, vas prosimo da izbrišete predpomnilnik brskalnika! (INFO?)

novice

Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 11. junij 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 16. avgust 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 27. julij 2020. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 21. september 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 16. december 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 16. marec 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

Kdaj: 27. junij 2019 ob 10.00
Trajanje:
90 min
Kje: Prvo preddverje Cankarjevega doma, Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana (vhod iz pasaže Maximarket)
Delavnico vodita: Leopold Štefanič in Neža Ternik

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 09. april 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 24. junij 2019. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

Kontaktiraje urednike na editors@membrana.si. Rok za predloge prispevkov (izvlečki dolžine 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 18.1. 2019. Rok za dokončane prispevke na podlagi sprejetih predlogov je 20.3.2019. Predloge pošljite na editors@membrana.org.

Kontaktiraje urednike na editors@membrana.org. Rok za dokončane prispevke na podlagi sprejetih predlogov je 30. september 2018. Predloge pošljite na editors@membrana.org.

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 07. maj 2018. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 30. avgust 2018. Osnutke pošljite neposredno na editors@membrana.org.

ROK PRIJAVE: do srede 24.1. 2018.
Prijave sprejemamo po elektronski pošti info@membrana.si in/ali na naslov Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana.

ROK PRIJAVE: do srede 24.1. 2018.
Prijave sprejemamo po elektronski pošti info@membrana.si in/ali na naslov Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana.

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 10. junij 2017. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 15. september 2017. Osnutke pošljite neposredno na editors@membrana.org.

Prijave sprejemamo do vključno četrtka 16.3.2017 na:
elektronski naslov: info@membrana.si
in/ali
poštni naslov: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana

Naše spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje naših storitev. Kot uporabnik se morate strinjati z uporabo in sprejeti naše pogoje. Trenutno uporabljamo samo piškotke, ki so potrebni za normalno delovanje spletne strani. Za več informacij obiščite naš pravilnik o zasebnosti in pogoje storitev. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporabljamo, si oglejte spodnji seznam.

Ta piškotek je nujen za aplikacije PHP. Piškotek se uporablja za shranjevanje in identifikacijo edinstvenega ID-ja uporabniške seje za namen upravljanja uporabniške seje na spletnem mestu. Piškotek je sejni piškotek in se izbriše, ko so vsa okna brskalnika zaprta.

Strinjam se z uporabo piškotkov, strinjam se s pogoji storitve in pravilnikom o zasebnosti in želim še naprej uporabljati spletno stran.