Zle slutnje v dobi antropocena

Peter Koštrun, fotograf in vizualni umetnik

Zle slutnje v dobi antropocena

Peter Koštrun, fotograf in vizualni umetnik

Peter Koštrun: Premonition.

Čeprav so Koštrunova dela in njegov celoten opus nedvomno odprti za večplastne interpretacije, članek navaja na misel, da sta vsemu njegovemu svetu skupna zamaknjenost v mirovanje in občutek samotnosti. Opus Petra Koštruna lebdi na presečišču neokrnjene narave in kulturne krajine, človeškega vpliva na okolje in neznatnosti posameznika v odnosu do narave. Četudi Koštrunovi fotografski motivi namigujejo na arhaizem in romanticizem in so na prvi pogled povezani s tradicijo fotografskega piktorializma, so v svojem bistvu razločno sodobni, vezani na tukajšnjo in zdajšnjo stvarnost. Njegov izraz je docela nepripoveden v klasičnem smislu fotografske reprezentacije, saj podobe ne pripovedujejo premočrtne zgodbe, ampak se posvečajo vizualnemu jeziku, ki je (v nasprotju s pisano besedo) vedno ambivalenten in plastovit.

»Zaviješ z avtoceste pri Žalcu, desno v krožišču, drugi odcep proti Petrovčam, nato naravnost v Liboje; pri keramični tovarni je na levi strani tabla Brnica 7 km; ko prideš skoraj do vrha hriba pri kapelici zaviješ levo navzdol in potem nadaljuješ še 2 km skozi gozd, mimo hiš – pazi na kure na cesti – in ko prideš na makadam, se po strmi poti spustiš do konca in si pri meni.« Takšne napotke sem prejel, ko sem se odpravil na obisk k Petru Koštrunu, pedagogu, umetniku in fotografu, ki se je pred nekaj leti preselil v mir nekoliko odročnega podeželja. Ta podatek morda ne bi bil pomemben, če ne bi ključno vplival na bistvo njegove avtorske prakse, vselej povezane z naravo in tišino ter vsemi njunimi antagonizmi. 

Presečišča nedotaknjene narave in kulturne krajine, vpliv človeka na okolje in neznatnost posameznika v odnosu do narave so v središču njegovega zanimanja, ki ga običajno prenaša v ustvarjalno prakso s fotografijo, mestoma pa tudi z drugimi načini vizualnega izražanja. Četudi Koštrunovi fotografski motivi namigujejo na arhaizem in romanticizem ter se na prvi pogled navezujejo na tradicijo fotografskega piktoralizma, so v svojem bistvu izrazito sodobni, navezani na stvarnost tukaj in zdaj. Njegov izraz je docela nenarativen v klasičnem pomenu fotografske reprezentacije, saj podobe ne pripovedujejo linearnih zgodb, temveč se posvečajo vizualni govorici, ki je (v primerjavi s pisano besedo) vselej ambivalentna in večplastna. Njegova praksa pa je tudi dvotirna, saj obsega tako vnaprej premišljene in na terenu izvedene kompozicije kot intuitivne hipne posnetke. Načeli ustvarjalca podob in lovca na podobe se nenehno prepletata. Njegovo opazovanje in beleženje neposredne okolice je sicer vselej subjektivno, a hkrati priča o povsem univerzalnih fenomenih posameznikovega bivanja. 

Avtorski izraz je začel graditi v prvih letih 21. stoletja in ga nenehno organsko razvijal, kar se je v najnovejši različici odrazilo z razstavo Slutnja v Galeriji sodobne umetnosti v Celju (13. 5.–26. 6. 2016). Ta zaobjema obdobje 2011–2016 in nakazuje logično nadaljevanje prakse, ki se je začela na zelo dokumentarnih predpostavkah. Koštrun je fotografsko kariero začel razmeroma mlad, ko se je kmalu po zaključku Srednje šole za oblikovanje in fotografijo znašel na praksi pri fotografski agenciji Bobo, kjer sta delovala Srdjan Živulović in Jože Suhadolnik. Postal uradni fotograf slovenske vlade in urada predsednika države, dve leti je z delegacijami potoval po svetu in beležil zunanjepolitično dogajanje. A ob tem je okusil tudi surovo stvarnost fotografskega dela. Njegove fotografije so služile kot vizualni zapis dogajanja, medtem ko sam ni imel nobenega vpliva na njihov vsebinski kontekst. Tega je odrejala služba za odnose z javnostmi. 

Nezadovoljen z dometom reporterske fotografije se je leta 2001 vpisal na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je spoznal širši spekter likovne umetnosti. A njegovo delovanje je tudi poslej ostalo večplastno, saj se je med drugim preživljal kot fotograf in urednik fotografije pri revijah Stop, Kaprica in Obrazi ter kot oblikovalec gledaliških plakatov za Šentjakobsko gledališče. V tem času je nastala tudi serija Tišina I–IV (2003–2008), prvo delo z dosledno kontinuiteto in izključno avtorskimi intencami. Podobe so prikazovale vsakodnevne motive obrobja brez časovnih in prostorskih koordinat, le situacije in predmete v skopi univerzalni pojavnosti. Zaključni del ciklusa Tišina IV, ki je bil predstavljen v Galeriji Photon leta 2008, se odvrača od bučnosti in častihlepnosti sodobnega sveta in se osredotoča na utrinke drugačnosti in spokojnosti; izpraznjene podobe prikazujejo sledi človeške prisotnosti, intervencije v okolje in iz tega izhajajoče efemerne likovne konstrukcije.

Peter Koštrun: Silence IV (Tišina IV), 2008.
Peter Koštrun: Silence IV (Tišina IV), 2008.

To obdobje je bilo izjemno plodno, saj so bili takrat utemeljeni nastavki številnih kasnejših del. Šestdelna sekvenčna fotografija z naslovom Strah pred koncem (2006), ki prikazuje v vodo izginjajoči avtoportret, se formalno navezuje na tradicijo konceptualne umetnosti, medtem ko vsebinsko spomni na romantični diskurz neznatnega posameznika v primerjavi z veliko naravo. Serija Sedanjost (2006–2007) prikaže pastoralne podobe jutranje krajine, v kateri se subtilno izrisujejo mejniki med človeškimi posegi in neokrnjeno naravo. Delo, ki izpostavlja univerzalne teme, kot so melanholija, samota in zavedanje minljivosti, izhaja iz globokih avtorjevih premišljevanj o svetu, življenjski filozofiji in naravi fotografije. Koštrunu fotografija

»predstavlja sedanjost, ki v življenju ne obstaja, saj v istem trenutku, kot se zgodi, tudi izgine in postane preteklost, zato je ravno fotografija tista (edina), ki lahko retrospektivno ovekoveči sedanjost nekega trenutka.« 

Peter Koštrun: Present (Sedanjost), 2007.
Peter Koštrun: Present (Sedanjost), 2007.

Prav to delo mu je na široko odprlo vrata do širše mednarodne prepoznavnosti, ki je vrhunec dosegla s predstavitvijo na sejmu Paris Photo (2010) in kasneje z vključitvijo na skupinsko razstavo Občutek za prostor: Evropska krajinska fotografija (Sense of Space: European Landscape Photography, 2012) v bruseljskem muzeju Bozar, ki jo je zasnovala britanska kustosinja Liz Wells in predstavila bogato tradicijo krajinske motivike v evropski umetnosti. Koštrunova dela so v tem kontekstu zaživela v ustrezni luči, saj so na različnih ravneh navezana (tudi) na aktualno stanje duha prostora in časa, na ekologijo in na položaj posameznika v družbi. Sorodnim temam se posvečajo tudi nekateri bolj odklonski projekti, kot na primer dokumentarna serija Polaroidov Instant, Instant (2009), ki je ošvrknila generičnost sodobne vernakularne fotografije, in monumentalna prostorska instalacija Spomenik potrošništvu (2008), ki sta jo zasnovala skupaj z Juretom Legacem v Reimsu v Franciji. 

Pa vendar bi njegovo prakso zlahka označili tudi kot eskapizem, saj namesto angažirane kritike družbenega ustroja zavrača (so)delovanje v njem. Takšna intimna oblika izražanja nezadovoljstva se pojavi takrat, ko se protagonisti čutijo nemočne in razorožene do te mere, da se zatečejo v bojkot družbenih kodov in pričakovanj. Razstava Slutnja je tako s stališča izražanja avtorjevih sporočil o družbi morda najbolj politična, četudi preračunana na avtorjevo mikrogledišče. 

Peter Koštrun: Premonition (Slutnja), 2016.
Peter Koštrun: Premonition (Slutnja), 2016.

Naslovna fotografija ustrezno povzema občutje celotne razstave. V temnici izdelana velikoformatna podoba prikazuje nedefinirano zasneženo gmoto, ki zahteva cerebralni način gledanja. Gledalec mora namreč z lastno presojo zgraditi mentalno naracijo videnega. Hribovita krajina z jezerom v ospredju se izkaže za kup gnoja, ki ga je avtor po daljšem opazovanju posnel v točno določenih vremenskih in svetlobnih pogojih. Kup gnoja na eni strani namiguje na protestno pesem Srečka Kosovela Kons. 5, na drugi strani je mogoče v delu prepoznati neizpodbitno dejstvo, da je gnoj kot stranski produkt kmetovanja eden najbolj zloveščih ekoloških uničevalcev planeta. Ta fotografija med drugim izpostavlja absurd percepcije podeželja in kmetovanja, ki ga večina dojema v kontekstu povezanosti z naravo, a tudi kmetijstvo je danes povečini industrijska panoga s pogubnimi dolgoročnimi učinki za okolje. 

Fotografija je nato prekrita s kričeče rdečo glazuro, ki nakazuje znatno mero nelagodja, apokaliptičnosti in pompoznosti. Vendar avtorju rdeča pomeni svetlobo temnice in fotografije zatorej vrača v izvorno oziroma prednatalno stanje. S tem so fotografije (na razstavi je znatno število obarvanih) dobile neizpodbitno unikatni izraz, saj jih ni več moč fizično reproducirati. Izpostaviti pa velja še eno ključno novost: razstava je postala samostojen izrazni medij. Slutnja namreč ni zaključena fotografska serija, temveč združuje različne artefakte, nove in starejše fotografije kakor tudi objekte, v konsistentno celoto. Tako je razstava postala neponovljivi in unikatni medij, ki se spreminja v sleherni novi konstelaciji. 

Med raznolikimi elementi razstave pa se najde tudi izjemna fotografija iz serije Zadnji čas (2011), ena tistih, ki ji je usojeno, da postane ikonična. Podoba prikazuje tiho, a zloveščo in morbidno krajino, z vrsto strašil v ospredju; v nasprotju s pastoralno tradicijo je skrajno postapokaliptična, kot bojišče uničujoče vojne ali pogorišče zemeljske oble. Razstava pa je poleg nekaterih skrbno izbranih in izvedenih motivov ter objektov pokazala tudi hipne posnetke, ki jih je avtor na vsakdanjih poteh ustvaril z mobilnim telefonom. Motivi reklamnih sporočil na zadkih tovornjakov izpostavljajo njegov odnos do vizualne kakofonije marketinškega jezika in reklamne industrije, odnos do vsakdanje propagande. 

Peter Koštrun: The Last Time (Zadnji čas), 2011.
Peter Koštrun: The Last Time (Zadnji čas), 2011.
Peter Koštrun: Fear (Strah), 2014.
Peter Koštrun: Fear (Strah), 2014.

Interpretacije Koštrunovih del in celotnega opusa so torej neizbežno večplastne in odprte različnim pogledom in branjem, četudi je vsem skupna meditativna tihota in občutek samosti. Prav zato so ponavljajoči se motivi zgodnjih juter morda najboljši antipod sodobnega sveta. Osamljenost je v današnjem sterilnem svetu dobrina, za katero je treba plačati, saj omogoča (vsaj začasen) pobeg pred svetom, kjer so vsi proti vsem. Vendar sveta ni moč obrniti nazaj, česar se zaveda tudi Koštrun, ki z deli ne moralizira in ne pridiga, temveč preprosto pokaže na stvari takšne, kot so, večplastne in ambivalentne. V odnos do preostalega sveta postavlja lastno odločitev za umik na obrobje in se nenehno vrača k avtorski obravnavi različnih periferij, fizičnih ali mentalnih. Četudi njegova dela zaradi motivike pogosto prehajajo v področje sublimnega, pa kljub temu zelo stvarno govorijo o naravi, ki se je vsem intervencijam v obdobju antropocena navkljub uspela obdržati in preživeti. Morda pa je njegova (zla) slutnja usmerjena le v človeško vrsto, ki se je skozi zgodovino izkazala za ranljivejšo od vsemogočne narave. 

Osamljenost je v današnjem sterilnem svetu dobrina, za katero je treba plačati, saj omogoča (vsaj začasen) pobeg pred svetom, kjer so vsi proti vsem.

Sorodne objave

prijavi se

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke
novice

Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 11. junij 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 16. avgust 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 27. julij 2020. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 21. september 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

kje: Cankarjev dom, sejna soba M3/4
kdaj: 27. februar 2020, 0b 18. uri

kje: Galerija Jakopič, Ljubljana, v sklopu razstave Jaka Babnik: Pigmalion
kdaj: 5. december 2019
trajanje: 18.00 – 21.00
sodelujeta: dr. Victor Burgin, dr. Ilija T. Tomanić
moderator: dr. Jan Babnik

  • 18.00: Predavanje Victorja Burgina: Kaj je kamera? Kje je fotografija?
  • 19.00: Predstavitev nove številke revije Fotografije (Kamera in aparat: Izbrani spisi Victorja Burgina) v pogovoru z umetnikom in teoretikom Victorjem Burginom in Ilijo T. Tomanićem, piscem spremne besede k slovenskemu prevodu. Pogovor bo moderiral Jan Babnik, gl. in odgovorni urednik revije Fotografija
  • 20.30: razprodaja preteklih številk revije Fotografija

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 16. december 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 16. marec 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

Kdaj: 18. julij 2019 ob 10.00
Trajanje:
90 min
Kje: Prvo preddverje Cankarjevega doma, Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana (vhod iz pasaže Maximarket)
Delavnico vodita: Leopold Štefanič in Neža Ternik

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 09. april 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 24. junij 2019. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

Kontaktiraje urednike na editors@membrana.si. Rok za predloge prispevkov (izvlečki dolžine 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 18.1. 2019. Rok za dokončane prispevke na podlagi sprejetih predlogov je 20.3.2019. Predloge pošljite na editors@membrana.org.

Kontaktiraje urednike na editors@membrana.org. Rok za dokončane prispevke na podlagi sprejetih predlogov je 30. september 2018. Predloge pošljite na editors@membrana.org.

kje: Galerija Jakopič, Ljubljana, v sklopu razstave Marc Riboud: Čuječi popotnik. Zavedni fotograf
kdaj: 14. junij 2018
trajanje: 17.00 – 19.00
moderatorka: Jasna Jernejšek
sodelujejo: Nada Žgank, Meta Krese, Jasna Podreka in Svetlana Slapšak

Naše spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje naših storitev. Kot uporabnik se morate strinjati z uporabo in sprejeti naše pogoje. Trenutno uporabljamo samo piškotke, ki so potrebni za normalno delovanje spletne strani. Za več informacij obiščite naš pravilnik o zasebnosti in pogoje storitev. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporabljamo, si oglejte spodnji seznam.

Ta piškotek je nujen za aplikacije PHP. Piškotek se uporablja za shranjevanje in identifikacijo edinstvenega ID-ja uporabniške seje za namen upravljanja uporabniške seje na spletnem mestu. Piškotek je sejni piškotek in se izbriše, ko so vsa okna brskalnika zaprta.

Strinjam se z uporabo piškotkov, strinjam se s pogoji storitve in pravilnikom o zasebnosti in želim še naprej uporabljati spletno stran.