Ambivalentni eklekticizem sodobne fotografije

Bojan Salaj, fotograf

Ambivalentni eklekticizem sodobne fotografije

Bojan Salaj, fotograf

Bojan Salaj: Interiors.Correspondence, National Gallery of Slovenia, 2014.

Članek, ki je namenjen poglobljeni analizi avtorske produkcije fotografa Bojana Salaja, je nastal na podlagi pogovorov in pregledovanja arhiva. Ta med fotografskimi ustvarjalci v slovenskem prostoru pooseblja oster preskok v dojemanju medija, ki se je zgodil ob koncu osemdesetih in v začetku devetdesetih let. Salaj ni nikdar deloval kot dokumentarni fotograf ali fotoreporter, temveč je svojo prakso vselej prvenstveno usmerjal v razstavni kontekst in proti nekonvencionalnim rešitvam. Je eden tistih fotografov, ki globoko razmišlja o pomenu in percepciji podobe z različnih, zlasti filozofskih vidikov, in hkrati sledi objektivističnim principom fotografije. Njegova praksa je na prvi pogled izjemno eklektična in postmoderna, saj kot umetnik ne išče lastnega prepoznavnega sloga, temveč deluje projektno, v svoja dela pa vpleta različne reference in teme. Kljub temu je mogoče zaznati osrednji vsebinski tok. Salaja je v preteklih 25 letih najbolj privlačila stvarnost tukaj in zdaj; to so temeljna vprašanja reprezentacije fotografije v množičnih medijih, ikonografija struktur moči, modeli konstruiranja zgodovine ter načini vzpostavljanja nacionalne in kulturne identitete.

Ob koncu osemdesetih let se je ob znatni širitvi percepcije in izraznih možnosti likovne umetnosti v muzejih in galerijah, prej rezerviranih za bolj ali manj klasične umetniške medije, začela obsežneje pojavljati tudi fotografija. Ta je bila sicer v polju umetnosti prisotna vse od začetka dvajsetega stoletja, vendar vselej občasno in na obrobju. Danes je postala avtonomno polje vizualnega ustvarjanja, scena v sceni, ki presega idejo o fotografiji kot posredniku (neizpodbitne) stvarnosti. V tem procesu se je odpirala in mešala z drugimi izraznimi načini in pristopi. Podobno kot sodobna umetnost je tudi sodobna fotografija izrazito eklektična in mestoma svetlobna leta stran od svoje klasične reprezentacije. Prav v tem času je na tem področju začel delovati tudi Bojan Salaj, ki med fotografskimi ustvarjalci v slovenskem prostoru pooseblja omenjeni preskok v dojemanju medija. Salaj namreč nikdar ni deloval kot dokumentarni fotograf ali fotoreporter, temveč je svojo avtorsko prakso vselej prvenstveno usmerjal v razstavni kontekst in proti nekonvencionalnim rešitvam. 

Vzroka za to sta tudi njegov nazor in referenčno polje. S fotografijo se je začel spoznavati kot študent filozofije, ki je kot samouk postal poklicni fotograf. V začetku se je kalil kot studijski, gledališki, modni in koncertni fotograf, trenutno pa dela v Narodni galeriji, kjer se večinoma ukvarja s fotografiranjem muzejskih artefaktov. Prva avtorska dela je ustvaril v sodelovanju s skupino Veš slikar svoj dolg, ko je fotografsko ovekovečil efemerne in krhke prostorske instalacije. Prva samostojna avtorska dela so začela nastajati v začetku devetdesetih let, vendar so bila večinoma objavljena in predstavljena nekaj let pozneje.

Salaj je eden tistih fotografov, ki globoko razmišljajo o pomenu in percepciji podobe z različnih, zlasti filozofskih vidikov, in hkrati sledi objektivističnim principom fotografije, ki so jih v največji meri utemeljili avtorji t. i. düsseldorfske šole. Njegova praksa je na prvi pogled izjemno eklektična in postmoderna, saj kot umetnik ne išče lastnega prepoznavnega sloga, ampak deluje projektno, v svoja dela pa vpleta različne reference in teme. Kljub temu je mogoče zaznati osrednji vsebinski tok. Salaja je v preteklih 25 letih najbolj privlačila stvarnost tukaj in zdaj. To so temeljna vprašanja reprezentacije fotografije v množičnih medijih, ikonografija struktur moči, bodisi države bodisi kapitala, modeli konstruiranja zgodovine ter načini vzpostavljanja nacionalne in kulturne identitete. In ne nazadnje, skozi svoje fotografije razmišlja o projektu modernizma, ključnemu za razumevanje dvajsetega stoletja, ki je umetnost (kakor tudi druga polja družbenega) v veliki meri podredilo kapitalu.

Bojan Salaj, Pogled na Canary Wharf s šestega nadstropja hotela Britannia International, 2014. fotografija
Bojan Salaj, Pogled na Canary Wharf s šestega nadstropja hotela Britannia International, 2014.

Prvi samostojni projekt Snepšoti (Snapshots) je začel nastajati leta 1992 pod vplivom nestabilne politične situacije in vojne vihre v nekdanji Jugoslaviji, ki je čez noč postala osrednja tema svetovnih množičnih medijev. Zasut z eksplicitnimi medijskimi podobami nasilja in trpljenja, ki pri večini gledalcev kljub svoji spektakelski naravi (ali prav zaradi nje) vzbujajo učinke inertnosti in otopelosti, je iz varnega zavetja svojega doma fotografiral televizijski ekran. S tem je opozoril na možnost manipulacije posredovanih podob, ki na dolgi rok konstruirajo diskurz stvarnosti. Podobe razmesarjenih civilistov v Sarajevu ali vojnih ujetnikov v taboriščih so nastale z namenom ponovnega pogleda in analize. Kaj te podobe pomenijo človeku, ki z varne razdalje spremlja dnevne novice? Kakšen je njihov širši kontekst? Pozneje je v podobni maniri, le da tokrat na svetovnem spletu, iskal podobe odmevnih dogodkov novejše zgodovine in jih združil v asociativne diptihe. 

Bojan Salaj, Snepšoti, 1993.
Bojan Salaj, Snepšoti, 1993.

Med letoma 1994 in 1996 je ustvaril serijo brezimnih portretov ljudi, očiščenih sleherne družbene, politične in kulturne konotacije. To so portreti slovenskih državljanov, ki niso etnični Slovenci. S tem je odprl občutljivo poglavje o nacionalnosti, pripadnosti in kulturni identiteti, ki je neizbežna spremljevalka konstrukcije narodne identitete. Avtorjev namen je na prvi pogled nedolžen, a v svojem bistvu subverziven. Slovenija je bila do leta 1991 del večetnične federacije, v kateri je bil nacionalizem zaradi politike bratstva in enotnosti prepovedan, medtem ko je v novem družbenem kontekstu po razpadu Jugoslavije duh ušel iz steklenice. Ta se je na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini manifestiral v obliki krvave državljanske vojne, v Sloveniji pa z dolgo časa prikrivanim birokratskim izbrisom več kot 25.000 ljudi. Salaj v času ustvarjanja serije, podobno kot večina državljanov, za omenjeno afero ni vedel. Njegov izvirni namen zato ni bil partikularen, pač pa univerzalen. Portreti nemo pričajo o neizbežnosti multikulturalnosti v globalni vasi in o relativnosti pripadanja določeni skupini v času, ko identitete v veliki meri presegajo državne in etnične meje. 

Ob neposredni izkušnji vzpostavljanja novih državnih struktur in krepitve zasebnega kapitala je začel podrobneje raziskovati družbene spremembe in z njimi povezane prostore moči. V večletnem ciklusu Interjerji, kjer je večinoma uporabljal tehniko velikoformatne analogne fotografije, se je osredotočal na simbolne prostore oblasti in moči, na vizualno ikonografijo verskih in državnih institucij, kakor tudi na fenomen zgodovinopisja; torej, ključnih vzvodov družbenega nadzora. 

V delu Interjerji I (2005)se je Salaj osredotočil na fenomen sakralne ikonografije, ki jo poosebljajo spovednice. Ti prostori pokore zrcalijo tudi družbenopolitični in kulturni preskok v novi državi, ki je v izteku dvajsetega stoletja začela načrtno vključevati institucijo Katoliške cerkve v javno življenje. Spovednice so na fotografijah videti kot povsem neosebne in generične arhitekture, očiščene vseh odvečnih kontekstov, zato so odlična prispodoba sprememb v družbi.

Bojan Salaj, Interjerji I, 2005.
Bojan Salaj, Interjerji I, 2005.

V drugem delu serije, naslovljenem Interjerji II (2006), se je obrnil h klasičnim simbolom moči slovenske države in ovekovečil delovne prostore državnega zbora, ustavnega sodišča in predsednika republike. Fotografije, natisnjene v velikih razstavnih formatih, so kljub izpraznjenosti in monumentalnosti zaznamovane z detajli, ki pričajo o funkcionalnosti posvečenih prostorov in o tem, da je avtoritarna arhitektura vselej preračunana na občutek neznatnosti posameznika ob soočenju z njo. Salaj jo je upodobil hladno in brezosebno, brez pripisov in komentarjev. 

Bojan Salaj, Interjerji II, 2006.
Bojan Salaj, Interjerji II, 2006.

Delo Interjerji III (2008) se posveča prostorom velikega simbolnega pomena v lokalni zgodovini, ki z s prispevanjem k ustvarjanju mitov o izvoru pomenijo samo bistvo konstitucije naroda. Krajinski motivi, ki so bili posneti v tehniki camera obscura, se z mehkobo, še dodatno poudarjeno s tiskom na platno, subtilno nanašajo na slikarstvo slovenskih impresionistov z začetka dvajsetega stoletja, avtorjev, ki so jih pozneje – vsi režimi – prepoznali kot narodne umetnike, ki so vzpostavili jedro slovenske likovne identitete. Na prvi pogled skoraj romantične podobe pa v podtonu izkazujejo tudi tesnobnost konstrukcije (vselej spreminjajoče se) uradne zgodovine in lokalne mitologije.

Bojan Salaj, Kočevski rog, iz serije Interjerji III, 2008.
Bojan Salaj, Kočevski rog, iz serije Interjerji III, 2008.

Ta obširni ciklus je Salaj sklenil z večmedijskim, participatornim in performativnim, projektom Interjerji – korespondence (2014), ko je v Narodni galeriji v Ljubljani predstavil prostorsko instalacijo s štirimi velikimi fotografijami ključnih prostorov moči, katerih integralni del smo prebivalci Slovenije: evropski in slovenski parlament ter kongresni dvorani organizacij NATO in OZN. Delu je dodal nevidni element velikega brata v obliki nadzorne kamere, ki je nenehno dokumentirala in arhivirala gibanje obiskovalcev po prostoru. 

Bojan Salaj, Interjerji – korespondence, Narodna galerija Ljubljana, 2014.
Bojan Salaj, Interjerji – korespondence, Narodna galerija Ljubljana, 2014.

Tudi v svojih najnovejših delih se Salaj kljub navideznemu minimalizmu in formalizmu podob oklepa širšega družbenopolitičnega konteksta. Delo Tema (2015), ki je v svoji idejni zasnovi nastalo že v prvi polovici devetdesetih let, se skozi kompleksne konceptualne geste posveča globokemu razmisleku o sivi eminenci današnje družbe, nevidnemu, a vseprisotnemu kapitalu. Tema tako analizira počelo modernistične ideje, ki je za vselej, tudi z redukcijo slike na geometrijsko polje, spremenila dojemanje umetnosti, hkrati pa tudi položaj umetnine in umetnika. V tem obdobju je namreč umetnost kontroverzno prestopila v domeno nenasitnega trga, na katerem so umetniška dela, podobno kot celotna finančna industrija, privzela popolnoma simbolne vrednosti, izražene v prevladujoči nominalni valuti – denarju. 

Kljub aktualnosti pa se Salaj omenjenih družbenih fenomenov loteva izrazito metaforično, brez neposrednih komentarjev. Ti so skriti v plasteh vzpostavljenega diskurza, kjer jih mora gledalec sam prepoznati in odstreti. Tako je v času eksplicitnih podob in nedvoumnih sporočil subverzivna že avtorjeva gesta, ki zavrača neposrednost retorike. Namesto tega gledalcu nastavlja kosti in pasti, ki vodijo do angažiranega diskurza o posamezniku v večnem ambivalentnem odnosu do lastne intime, družbe, države in kapitala.

Salaj je eden tistih fotografov, ki globoko razmišljajo o pomenu in percepciji podobe z različnih, zlasti filozofskih vidikov, in hkrati sledi objektivističnim principom fotografije, ki so jih v največji meri utemeljili avtorji t. i. düsseldorfske šole.

Sorodne objave

prijavi se

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke

Pozdravljeni! Pred kratkim smo posodobili spletno stran. Če se vsebina ne prikazuje pravilno, vas prosimo da izbrišete predpomnilnik brskalnika! (INFO?)

novice

Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 11. junij 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 16. avgust 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 27. julij 2020. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 21. september 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 16. december 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 16. marec 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

Kdaj: 27. junij 2019 ob 10.00
Trajanje:
90 min
Kje: Prvo preddverje Cankarjevega doma, Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana (vhod iz pasaže Maximarket)
Delavnico vodita: Leopold Štefanič in Neža Ternik

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 09. april 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 24. junij 2019. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

Kontaktiraje urednike na editors@membrana.si. Rok za predloge prispevkov (izvlečki dolžine 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 18.1. 2019. Rok za dokončane prispevke na podlagi sprejetih predlogov je 20.3.2019. Predloge pošljite na editors@membrana.org.

Kontaktiraje urednike na editors@membrana.org. Rok za dokončane prispevke na podlagi sprejetih predlogov je 30. september 2018. Predloge pošljite na editors@membrana.org.

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 07. maj 2018. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 30. avgust 2018. Osnutke pošljite neposredno na editors@membrana.org.

ROK PRIJAVE: do srede 24.1. 2018.
Prijave sprejemamo po elektronski pošti info@membrana.si in/ali na naslov Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana.

ROK PRIJAVE: do srede 24.1. 2018.
Prijave sprejemamo po elektronski pošti info@membrana.si in/ali na naslov Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana.

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 10. junij 2017. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 15. september 2017. Osnutke pošljite neposredno na editors@membrana.org.

Prijave sprejemamo do vključno četrtka 16.3.2017 na:
elektronski naslov: info@membrana.si
in/ali
poštni naslov: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana

Naše spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje naših storitev. Kot uporabnik se morate strinjati z uporabo in sprejeti naše pogoje. Trenutno uporabljamo samo piškotke, ki so potrebni za normalno delovanje spletne strani. Za več informacij obiščite naš pravilnik o zasebnosti in pogoje storitev. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporabljamo, si oglejte spodnji seznam.

Ta piškotek je nujen za aplikacije PHP. Piškotek se uporablja za shranjevanje in identifikacijo edinstvenega ID-ja uporabniške seje za namen upravljanja uporabniške seje na spletnem mestu. Piškotek je sejni piškotek in se izbriše, ko so vsa okna brskalnika zaprta.

Strinjam se z uporabo piškotkov, strinjam se s pogoji storitve in pravilnikom o zasebnosti in želim še naprej uporabljati spletno stran.