Bertokove fotografije odražajo razumevanje smrti kot brezosebne, brezimne in odtujene, kot zgolj nezadržno propadanje mrtve materije in njeno neizogibno izničenje.

Goran Bertok je eden najbolj prepoznavnih in kontroverznih slovenskih fotografov, ki se v svojih delih že 25 let nepretrgano posveča obravnavi skritih, marginaliziranih in tabuiziranih tem, vezanih na človeško telo, nekonvencionalne spolne prakse in smrt. 

Bil je že skrajni čas, da se najde nekdo, ki bi končno izdal tudi njegovo knjigo. Podviga se je lotil Matej Sitar in v soavtorstvu z Goranom Bertokom pri svoji založbi The Angry Bat izdal dvojno publikacijo z naslovom Requiem, ki vključuje dve izmed Bertokovih najbolj razvpitih fotografskih serij – Obiskovalci in Post Mortem. Bertokov prispevek h knjigi je njena vsebina, Sitar pa je poskrbel za obliko.

Seriji sta predstavljeni v dveh samostojnih knjižicah z mehkimi črnimi platnicami formata 16 × 21 cm. Obe knjižici tako praktično kot vsebinsko v celoto povezuje črn ovitek z reliefnim izpisom imena avtorja in naslova knjige. Knjižici sta vezani z ročno japonsko vezavo, zaradi posebnih šivov pa ju ne moremo popolnoma odpreti, zato lahko gledalec vanje zgolj pokuka. Del knjige zaseda intervju z avtorjem, tiskan na posebej vloženi zgibanki. Posebna izdaja 30 izvodov vključuje tudi kovinsko škatlo, ki poleg dvojne knjige vsebuje tudi originalno oštevilčeno fotografijo v tehniki C-print. 

Mehke platnice in ročna vezava vzpostavljajo kontrast s prikazano vsebino, sam format in barva knjige pa na prvi pogled spominjata na molitvenik. Celotna oblika knjige je zasnovana z namenom, da gledalec vzpostavi osebni/intimni odnos z njeno močno in za marsikoga problematično vsebino. 

Na tej točki pa se pojavi vprašanje, ali oblika knjige dejansko podpira in odraža njeno vsebino. Čeprav je fotografije, predstavljene na razstavah, nehvaležno primerjati s knjigo, ki naj bi delovala kot avtonomen medij, pa je v dotičnem primeru opaziti, da je knjiga Requiem predvsem Sitarjeva interpretacija Bertokovega dela. V obeh objavljenih serijah bi drugače namreč težko našli kaj osebnega in/ali intimnega. 

Serija Obiskovalci (2004–2010) prikazuje goreča trupla med postopkom kremacije, serija Post Mortem (2007–2012) pa detajle zamrznjenih trupel neznanih starostnikov, ki mestoma kažejo znamenja razkroja in razpada. Za Bertoka je smrt, kot pove tudi v intervjuju, nasilje nad človekom in popolna zmaga nad življenjem. Bertokovi portreti niso namenjeni spominu na ljubljeno osebo in osebni kontemplaciji, čemur so bili namenjeni denimo priljubljeni in splošno sprejeti posmrtni portreti s konca devetnajstega in začetka dvajsetega stoletja. Bertok človeško smrt predstavi na razosebljen, surov in naturalističen način – z obsesivno dokumentacijo detajlov. Zaradi formata knjige in velikosti fotografij, med katerimi so nekatere manjše od že tako majhnega formata knjige, se ravno ti detajli izgubljajo, motrenje celovite izraznosti fotografij pa onemogoča tudi vezava. 

Bertokove fotografije odražajo razumevanje smrti kot brezosebne, brezimne in odtujene, kot zgolj nezadržno propadanje mrtve materije in njeno neizogibno izničenje. Bertok z osredotočanjem na mrtvo telo/truplo preizprašuje družbeno ne/sprejemljive predstave o konceptih, pomenih in reprezentacijah smrti; o tem, kaj in kako je dovoljeno, spodobno in primerno gledati. Prikazuje skriti pogled, v primeru razmišljanja o lastni smrt(nost)i pa tudi nepredstavljiv pogled, ki ga marsikdo ni pripravljen videti, kaj šele ozavestiti. In v razkrivanju tega pogleda je Bertok brutalen, saj gledalca z njim sooči neposredno in brez olepšav. 

Tudi pričujoči zapis je lahko povsem legitimno razumljen kot zgolj še ena interpretacija Bertokovega dela – avtorja teh vrstic. V njej nasprotje med nazorno vsebino in nežno obliko knjige Requiem deluje približno tako, kot če bi kroglo pred strelom poskušali oviti v vato, upajoč, da bo imela drugačen učinek. 

The Angry Bat, 2015
46 strani
ISBN 978-961-93414-3-8

Bertokove fotografije odražajo razumevanje smrti kot brezosebne, brezimne in odtujene, kot zgolj nezadržno propadanje mrtve materije in njeno neizogibno izničenje.
Goran Bertok, Matej Sitar: Requiem

The Angry Bat, 2015
46 strani
ISBN 978-961-93414-3-8

Sorodne objave

Za boljšo kvaliteto klikni na fotografijo.

prijavi se

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke
novice

Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 30. avgust 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 4. oktober 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.

Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 11. junij 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 16. avgust 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 27. julij 2020. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 21. september 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

kje: Cankarjev dom, sejna soba M3/4
kdaj: 27. februar 2020, 0b 18. uri

kje: Galerija Jakopič, Ljubljana, v sklopu razstave Jaka Babnik: Pigmalion
kdaj: 5. december 2019
trajanje: 18.00 – 21.00
sodelujeta: dr. Victor Burgin, dr. Ilija T. Tomanić
moderator: dr. Jan Babnik

  • 18.00: Predavanje Victorja Burgina: Kaj je kamera? Kje je fotografija?
  • 19.00: Predstavitev nove številke revije Fotografije (Kamera in aparat: Izbrani spisi Victorja Burgina) v pogovoru z umetnikom in teoretikom Victorjem Burginom in Ilijo T. Tomanićem, piscem spremne besede k slovenskemu prevodu. Pogovor bo moderiral Jan Babnik, gl. in odgovorni urednik revije Fotografija
  • 20.30: razprodaja preteklih številk revije Fotografija

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 16. december 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 16. marec 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

Kdaj: 18. julij 2019 ob 10.00
Trajanje:
90 min
Kje: Prvo preddverje Cankarjevega doma, Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana (vhod iz pasaže Maximarket)
Delavnico vodita: Leopold Štefanič in Neža Ternik

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 09. april 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 24. junij 2019. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

Kontaktiraje urednike na editors@membrana.si. Rok za predloge prispevkov (izvlečki dolžine 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 18.1. 2019. Rok za dokončane prispevke na podlagi sprejetih predlogov je 20.3.2019. Predloge pošljite na editors@membrana.org.

Kontaktiraje urednike na editors@membrana.org. Rok za dokončane prispevke na podlagi sprejetih predlogov je 30. september 2018. Predloge pošljite na editors@membrana.org.

Naše spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje naših storitev. Kot uporabnik se morate strinjati z uporabo in sprejeti naše pogoje. Trenutno uporabljamo samo piškotke, ki so potrebni za normalno delovanje spletne strani. Za več informacij obiščite naš pravilnik o zasebnosti in pogoje storitev. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporabljamo, si oglejte spodnji seznam.

Ta piškotek je nujen za aplikacije PHP. Piškotek se uporablja za shranjevanje in identifikacijo edinstvenega ID-ja uporabniške seje za namen upravljanja uporabniške seje na spletnem mestu. Piškotek je sejni piškotek in se izbriše, ko so vsa okna brskalnika zaprta.

Strinjam se z uporabo piškotkov, strinjam se s pogoji storitve in pravilnikom o zasebnosti in želim še naprej uporabljati spletno stran.