Posmrtni portreti v Indiji

MAA - Federico Carpani & Indra Kumar Jha

Posmrtni portreti v Indiji

MAA - Federico Carpani & Indra Kumar Jha

Federico Carpani & Indra Kumar Jha: MAA, 2015.
Razširjena praksa portretiranja umrlih iz konca 19. in začetka 20. stoletja je zaradi korenitih sprememb v splošnem odnosu zahodne družbe do mrtvega telesa in smrti sčasoma začela izginjati, ni pa še povsem zamrla.

Knjiga MAA je naslov dobila po skorajda univerzalni besedi za mater. Z njo Indijci označujejo tudi različne boginje. Uredniško, konceptualno in oblikovno jo je zasnoval italijanski fotograf Federico Carpani, ki je apropriiral arhiv Indra Kumarja Jhaja, indijskega fotografa mrtvih, ki mu je dovoljeno fotografirati na Manikarnika Ghatu, glavnem prostoru upepeljevanja v Varanasiju.

Mesto Varanasi ob reki Ganges – zanjo Indijci verjamejo, da ima očiščevalno moč – in tamkajšnjih 5 kilometrov stopnišča veljata za glavno (hindujsko) romarsko središče in duhovni center Indije. Mnogi Indijci verjamejo, da smrt v Varanasiju pomeni osvoboditev (mokša) krogotoka življenja, smrti in ponovnih rojstev (reinkarnacije). To v Varanasi vsako leto pripelje na tisoče romarjev in turistov. Tako je to eno najbolj obiskanih in največkrat fotografiranih indijskih mest. V delu Varanasija, imenovanem Manikarnika Ghat, kjer se odvijajo ritualni sežigi mrtvih, pa je fotografiranje prepovedano in tukaj kot profesionalni fotograf deluje Indra Kumar Jha. Svojci umrlih lahko pri njem za nekaj rupij naročijo posmrtni portret in fotografije ob koncu rituala odnesejo s seboj. Vzorce fotografij si morebitne stranke lahko ogledajo na zidu ulice, ki je fotografovo delovno okolje. Tam jih je opazil tudi italijanski fotograf Federico Carpani in v njih prepoznal pristen zapis lokalnega dogajanja, ki ga sam kot turist in tujec ni mogel ujeti. Od Indra je dobil dovoljenje, da njegove fotografije uporabi v knjigi in (lastno) doživljanje Manikarnika Ghata predstavi s (pre)oblikovanjem že obstoječega materiala. 

Rezultat je knjiga, ki vsebuje izbor fotografij iz sistematično zbranega arhiva približno 10. 000 Indrovih fotografij, posnetih med leti 2012 in 2015. Oblikovana je tako, da se strani prepogibajo, in tako pregled zunanjih in notranjih strani deluje kot opazovanje dveh istočasnih sekvenc. Zunanje strani povečini prikazujejo portrete umrlih, skupaj jih je 108, in so Carpanijev poklon boginji Kali, poosebljenju (minevanja) časa, stvarjenja in uničenja, ki po hindujski ikonografiji okoli vratu nosi venec s prav toliko odrezanimi glavami. Kontrapunkt posmrtnim portretom so notranje strani, ki jih sestavljajo prizori iz vsakdanjega življenja, od najrazličnejših portretov (živih), podob templjev in drugih interjerjev, do družinskih fotografij porok, krstov in drugih praznovanj. Z listanjem in odpiranjem strani se pred gledalcem tako sestavlja barvita podoba vsakdanjega življenja na Manikarnika Ghatu, kjer je vseprisotnost smrti običajen del vsakdana tamkajšnjih prebivalcev.

Čeprav knjiga MAA vsebuje nastavke za različne interpretacije njene (za nekatere problematične) vsebine, pa je ravno z obliko (če fotoknjigo razumemo kot samostojen umetniški medij) podan način njenega branja. Apropriacije tako ali drugače ”najdenih” fotografij v umetniških praksah niso novost. V njihovi prilastitvi je ključno oblikovanje novega konteksta in/ali pomena, ki pa potrebuje tudi kontekst, znotraj katerega bo kot tak tudi razumljen. V konkretnem primeru gre za transformacijo obrtniškega izdelka v umetniški projekt, reinterpretacijo njegove namembnosti ter relokacijo iz ene kulture v drugo (iz Indije na Zahod). Običajna praksa portretiranja mrtvih pred sežigom na Manikarnika Ghatu postane označevalec neobičajnosti in eksotičnosti indijske kulture, čeprav ima posmrtno portretiranje dolgo in kontinuirano tradicijo tudi v zahodnem svetu, le da smo nanjo pozabili. Razširjena praksa portretiranja umrlih iz konca 19. in začetka 20. stoletja je zaradi korenitih sprememb v splošnem odnosu zahodne družbe do mrtvega telesa in smrti sčasoma začela izginjati, ni pa še povsem zamrla. Medkulturne primerjave se ponujajo na vseh ravneh branja in ne glede na to, s katere perspektive se jih lotevamo, se pri tem stežka izognemo zgodovini zahodnega imperializma. Knjiga MAA tako odpira vrsto razmislekov in pomislekov, ki presegajo zgolj vprašanje fotografskega medija in avtonomnih načinov umetniškega izražanja. Si je zahod(njak) prisvojil pogled na indijsko kulturo in jo ovrednotil s tem, ko se je odločil katere podobe so vredne pogleda, ali se je nemara kolonizacija (pogleda), ki jo je (in jo še), tudi s pomočjo fotografije, vršil Zahod, usidrala tako globoko, da tudi Indijci danes gledajo na svojo kulturo skozi oči zahodnjaka.

Samozaložba, 2015
220 strani
500 izvodov

Razširjena praksa portretiranja umrlih iz konca 19. in začetka 20. stoletja je zaradi korenitih sprememb v splošnem odnosu zahodne družbe do mrtvega telesa in smrti sčasoma začela izginjati, ni pa še povsem zamrla.
Federico Carpani & Indra Kumar Jha: MAA, 2015.

Samozaložba, 2015
220 strani
500 izvodov

Sorodne objave

prijavi se

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke

Pozdravljeni! Pred kratkim smo posodobili spletno stran. Če se vsebina ne prikazuje pravilno, vas prosimo da izbrišete predpomnilnik brskalnika! (INFO?)

novice

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 27. julij 2020. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 21. september 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 16. december 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 16. marec 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

Kdaj: 27. junij 2019 ob 10.00
Trajanje:
90 min
Kje: Prvo preddverje Cankarjevega doma, Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana (vhod iz pasaže Maximarket)
Delavnico vodita: Leopold Štefanič in Neža Ternik

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 09. april 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 24. junij 2019. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

Kontaktiraje urednike na editors@membrana.si. Rok za predloge prispevkov (izvlečki dolžine 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 18.1. 2019. Rok za dokončane prispevke na podlagi sprejetih predlogov je 20.3.2019. Predloge pošljite na editors@membrana.org.

Kontaktiraje urednike na editors@membrana.org. Rok za dokončane prispevke na podlagi sprejetih predlogov je 30. september 2018. Predloge pošljite na editors@membrana.org.

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 07. maj 2018. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 30. avgust 2018. Osnutke pošljite neposredno na editors@membrana.org.

ROK PRIJAVE: do srede 24.1. 2018.
Prijave sprejemamo po elektronski pošti info@membrana.si in/ali na naslov Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana.

ROK PRIJAVE: do srede 24.1. 2018.
Prijave sprejemamo po elektronski pošti info@membrana.si in/ali na naslov Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana.

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 10. junij 2017. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 15. september 2017. Osnutke pošljite neposredno na editors@membrana.org.

Prijave sprejemamo do vključno četrtka 16.3.2017 na:
elektronski naslov: info@membrana.si
in/ali
poštni naslov: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana

24. 11. 2016 ob 19.00 v Slovenski kinoteki z Godardovim filmskim esejem Hvalnica ljubezni (Éloge de l’amour, 2001) napovedujemo novo fotografsko-filmsko knjižno zbirko Kamera.

Naše spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje naših storitev. Kot uporabnik se morate strinjati z uporabo in sprejeti naše pogoje. Trenutno uporabljamo samo piškotke, ki so potrebni za normalno delovanje spletne strani. Za več informacij obiščite naš pravilnik o zasebnosti in pogoje storitev. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporabljamo, si oglejte spodnji seznam.

Ta piškotek je nujen za aplikacije PHP. Piškotek se uporablja za shranjevanje in identifikacijo edinstvenega ID-ja uporabniške seje za namen upravljanja uporabniške seje na spletnem mestu. Piškotek je sejni piškotek in se izbriše, ko so vsa okna brskalnika zaprta.

Strinjam se z uporabo piškotkov, strinjam se s pogoji storitve in pravilnikom o zasebnosti in želim še naprej uporabljati spletno stran.