Mnogovrstnost aktivizmov

Mnogovrstnost aktivizmov

Katy Deepwell (urednica), Feminist Art Activisms and Artivisms, založba Valiz, 2020. Z dovoljenjem založbe.

Knjiga Feminist Art Activisms and Artivisms je zbirka 33 esejev, ki jo je uredila britanska umetniška kritičarka Katy Deepwell. Antologija je vznikla iz istoimenske enodnevne konference, na kateri so julija 2018 na Univerzi Middlesex v Londonu obravnavali vprašanja o feminističnem aktivizmu in artivizmu prek različnih vrst sodobne umetnosti, feminističnih kampanj in projektov. Osrednje govorke Ewa Majewska, Tanja Ostojić in Christine Eyene so se prek lastne teorije in prakse ukvarjale z raznolikimi pristopi feminizma do umetnosti, politike in političnega. Deepwell je prispevke slednjih dveh, šestih lokalnih govork in nabora 31 mednarodnih umetnic in kritičark v knjigi razdelila na dva dela: Artivisms as Art Activisms ter Art Activisms and Artivisms. Včasih težko razločljivo ločnico je tako razmejila na aktivistična umetniška dela in aktivizme z umetniško vrednostjo. Kljub navidezno strogi razmejitvi pa je Deepwell s kuracijo prispevkov sorazmerno uspešno prikazala mnogovrstnost feminističnih aktivističnih umetnosti.

Različnost, raznovrstnost, neenakost in podobni označevalci heterogenosti so ključni vzvodi razumevanja, zakaj je treba o feminizmih in aktivizmih govoriti v množini. Kot začne Deepwell uvod v knjigo: »Antologija je vselej pluralna entiteta, v izgradnji katere sodelujejo mnogoteri glasovi«1 (Deepwell 2021, 9). In ravno skrbno kuriran, karseda razgiban nabor pisk je temeljen, da se bistva dotakne že na ravni forme. Ker se feminizem zunaj anglosaškega sveta pogosto sooča s problemom reprezentacije, je toliko pomembneje, da se urednica Katy Deepwell pri izbiri prispevkov ozre tudi zunaj privilegiranega okolja uveljavljenih belopoltih britanskih in ameriških umetnic in kritičark ter k sodelovanju pritegne nezanemarljivo število mlajših in starejših feministk iz raznovrstnih geografskih in družbenih okolij. Pluralnost glasov za drugačno, sodobnejšo artivistično entiteto.

Že naslov knjige, Feminist Art Activisms and Artivisms, prva informacija, ki pripotuje do zainteresiranega občinstva, je nekakšna zagonetka. Kakšna je pravzaprav razlika med umetniškim aktivizmom in artivizmom? Kar sprva deluje nekoliko nesmiselno, nemara celo nerodno razdeljeno v dva sklopa knjige Artivisms as Art Activisms ter Art Activisms and Artivisms, predstavlja pravzaprav dve plati istega kovanca, ki včasih težko razločljivo črto razmejita na aktivistična umetniška dela in aktivizme z umetniško vrednostjo. Vse to se dogaja seveda pod dežnikom, imenovanim feminizem ali v duhu heterogenosti pod množinskimi feminizmi. Če vzamemo v zakup samoumevnost pojma feminizem in potrebe po njegovi dandanes pogosti pluralizaciji, pa je v našem geografskem območju artivizem sorazmerno nepoznan pojem, ki mu je treba nameniti nekaj znakovnega prostora. Artivizem, sicer v pomenu zelo neposreden izraz, ki združuje pojma art – umetnost ter aktivizem in torej pomeni uporabljati umetnost za družbene spremembe, se je začel uveljavljati v šestdesetih letih 20. stoletja, predvsem v navezavi z mehiškimi Američani, ki so zavzemali identiteto Chicano. Steve Lambert in Steve Duncombe, ustanovitelja The Centre for Artistic Activism, pa sta s poglobljenim raziskovanjem prišla še nekoliko dlje.

»Slutili smo, da sta umetnost in aktivizem mogočna kombinacija […], a ko smo poskušali izbrskati njune začetke, smo vselej našli nekaj predhodnega. Ko začneš pozorneje opazovati, sleherno uspešno aktivistično gibanje vsebuje kreativnost, kulturo in inovacijo«2

(Funderburk 2021)

Četudi ob vsej širni zgodovini feminističnih aktivizmov njihovo umetniško vrednost sodimo zgolj po pričujoči antologiji, lahko s precejšnjo gotovostjo trdimo, da so bili v tem oziru uspešni. Resda je že izbor ustvarjen po kriteriju umetnosti, vendar posamezne projekte odlikujejo občutna kreativnost in odkrivanje novih načinov za osvetljevanje in reševanje bolj in manj specifičnih družbenih problemov, ki lahko služijo tudi kot precedenčna orodja za sorodne ovire. Predstavitev teh artivizmov pa je v knjigi nekoliko tehnično neposrečena – fotografije so pogosto opazno slabe kakovosti, v črno-belem tisku pa izgubijo veliko informacij, ki so v estetskem in sporočilnem smislu pomenske in neprenosljive. Sicer berljivo prelomljeni knjigi manjka tudi solidnejši papir naslovnice, ki se ob večkratnem (pri takem čtivu neizogibnem) odpiranju hitro obrabi.

Če se od fizične forme pomaknemo nazaj k vsebinski, lahko 32 prispevkov 39 umetnic, raziskovalk in akademičark naprej od uredničinih dveh sklopov nadalje razvrščamo še na primer po tematikah, ki se jim posvečajo, in načinih, na katere to počnejo. Pri slednjem je izrazito opazna pomembnost jezika. Če kritičarke in akademičarke mestoma uporabljajo nedostopno dikcijo, praktičarke (posebno tiste, katerih angleščina ni materni jezik) posegajo po bolj berljivem slogu. Kot umetnica in raziskovalka Emma Curd v eseju Using Words in Practice – Contemporary Art Collections as Agonistic Sites povzame bell hooks: »Za umetnico imajo besede sposobnost ‘izzivati’ in ‘prispevati’ prav toliko kolikor ‘vključevati’ in ‘izločati/izključevati’ ter ‘nadvladati’ in ‘osvobajati’«3 (Curd 2020, 409–421), takšnih sredstev ne moremo (in ne smemo) spregledati, še posebej ne v kontekstu knjige, kot je feministično-artivistična antologija. Uporaba različnih jezikovnih in slogovnih orodij ni sama po sebi slaba, saj predstavlja ravno ta pluralizem, ki ga urednica zavzame že v uvodnem odstavku in torej služi vnaprej nakazanemu namenu.

Emma Curd, Using Words in Practice: Contemporary Art Collections as Agonistic Sites, iz knjige Feminist Activisms and Artivisms, založba Valiz, 2020. Z dovoljenjem založbe.
Emma Curd, Using Words in Practice: Contemporary Art Collections as Agonistic Sites, iz knjige Feminist Activisms and Artivisms, založba Valiz, 2020. Z dovoljenjem založbe.

Določena mera vzvišenosti na eni strani in posledične odrinjenosti na drugi je gotovo tudi posledica geografske in družbene umeščenosti. Če je feminizem zgodovinsko (in sodobno) revolucionarno gibanje in zato neizbežno aktivističen in je umetnost povezana z družbenimi spremembami in tako tudi neizbežno aktivistična, družbena umeščenost pa po sili vpliva na izbor tem za umetniške in aktivistične projekte, je treba posebno pozornost namenjati prav tistim artivizmom, ki neposredno vključujejo marginalizirane skupine ljudi. Te bodo namreč samodejno usmerjale na probleme, ki se jim moramo kot družba urgentno posvečati (in jih odpravljati). Eni izmed takšnih tem se posveti vizualna umetnica, kreativna vodja in komercialna fotografinja Camille Melissa Waring v raziskavi umetniških projektov in avtoportretistka spolnih delavk Visual Activism and Marginalized Communities in Online Spaces (Waring 2020, 287–231). V njej opozarja na probleme sovraštva, stigmatizacije in nasilja pa tudi osvetljuje samonikle načine opolnomočenja z različnimi metodami avtoportretiranja.

Fotografija se večkrat izkaže kot pomembno orodje artivističnega boja, na primer še v eseju Feministing Photography – The Pavilion Women’s Photography Centre – Looking Back to Act Forwards umetnostne zgodovinarke Gill Park, ki je svoje vodstvo umetniškega prostora Pavilion med leti 2012 in 2017 izkoristila za akademsko raziskavo njegove feministične zgodovine. »V rekonstruiranju tega premalo priznanega politično-estetskega eksperimenta,« zapiše Park, »sem poskušala razumeti način, s katerim je disrupcija fotografske podobe postala eden izmed pokazateljev feministične politike v osemdesetih«4 (Park 2020, 287–231). Še eno disruptivnost, ki jo sproža fotografska podoba, najdemo v eseju Living Portraits – Expanding the Archive of Representations for Indian Domestic Workers, bengalske umetnice, raziskovalke in kuratorke Sreyashi Tinni Bhattacharyya. V njem raziskuje fotografsko serijo Close Distance (2011–2014) južnoazijske umetnice Jannatul Mawa, ki s sopostavljanjem ʻgospodaricʼ in ʻslužabnicʼ razkriva neenakost med ženskami v indijskem kastnem sistemu (Bhattacharyya 2020, 366–383). Mesto v družbi ne narekuje zgolj možnosti za delo in nezmožnosti prehoda iz kaste v višjo kasto, temveč celostno vpliva na telo – na držo, gestikulacijo, pogled.

Z ženskim delom se tako in drugače sooča še nekaj esejev, predvsem v odnosu do njegove (ne)vidnosti ali v navezavi z moškim delom. Emma Dick in Kathleen Mullaniff v prispevku Reflections on Textile and Memory – The Invisible Hand and Women’s Work: Dean Castle Textile team at the Dick Institute, Kilmarnock predstavljata nevidno delo žensk, ki restavrirajo in ohranjajo zgodovinske tkanine. Tkanje in delo s tekstilom je sicer historično povezano z ženskim delom, tako s strani podcenjevanja in umeščanja v obrt kot iz zornega kota emancipacije.

Sonja van Kerkhoff, iz knjige Feminist Art Activisms and Artivisms, založba Valiz, 2020. Z dovoljenjem založbe.
Sonja van Kerkhoff, iz knjige Feminist Art Activisms and Artivisms, založba Valiz, 2020. Z dovoljenjem založbe.

Nenazadnje pa se obravnavana antologija dotakne tudi fiziološkosti ženskega telesa. Eseja Film Maker in the Family – The Impact of Family Life on Creativity Abbe Leigh Fletcher ter Fuzzy-edged Feminism – When the Artist is a She Sonje van Kerkhoff z neposredno refleksijo umetniške prakse zaznavata determiniranost načinov in vsebin umetnosti, ki jo proizvajajo matere. Z neposredno telesnostjo pa se ukvarjata še Menstronauts a Go Go Marise Carnesky ter Outrageous Ageing as Activism Rosy Martin. Četudi se v hipu odzovemo, da ženske ne določa njeno telo, to očitno vsekakor vzpostavlja dovolj jasno vlogo v doživljanju sveta.

Abbe Leigh Fletcher, iz knjige Feminist Art Activisms and Artivisms, založba Valiz, 2020. Z dovoljenjem založbe.
Abbe Leigh Fletcher, iz knjige Feminist Art Activisms and Artivisms, založba Valiz, 2020. Z dovoljenjem založbe.

Knjiga Feminist Art Activisms and Artivisms že na prvi pogled prepleta mnogovrstnost feminizmov, ki so gonilo za heterogene artivizme in s tem prepotrebne družbene spremembe. Predvsem pa kliče po ponovnem branju, raziskovanju in neodvisnem premisleku o naših lastnih umetniških, teoretičnih ali pač zgolj vsakodnevnih praksah. Zdi se, da ima na videz še tako nepomembna vsebina potencial, da zaživi in v popolnosti predrugači marsikatero domnevno nepremično usodo, če jo le natančno proučimo. Kljub navidezni nevidnosti, nemara celo nedostopnosti institucionaliziranih prostorov in navidezno prikritim penetriranjem vanje (kot to pojasni Tanja Ostojić v On the Development of Interdisciplinary Feminist Methodologies and Perspectives within my own Artistic Practise) obravnavana antologija prikaže moč v sodelovanju in združevanju, v pomembnosti diverzitete biti ženska in torej potrebnosti skrajne pluralnosti feminističnih artivizmov.

Reference

  • Bhattacharyya, Sreyashi Tinni. 2020. »Living Portraits – Expanding the Archive of Representations for Indian Domestic Workers.« V Feminist Art Activisms and Artivisms, uredila Katy Deepwell, 366–383. Amsterdam: Valiz.
  • Curd, Emma. 2020. »Using Words in Practice – Contemporary Art Collections as Agonistic Sites.« V Feminist Art Activisms and Artivisms, uredila Katy Deepwell, 409–421. Amsterdam: Valiz.
  • Deepwell, Katy. 2020. Feminist Art Activisms and Artivisms. Amsterdam: Valiz.
  • Dick, Emma and Mullaniff, Kathleen. 2020. » Reflections on Textile and Memory – The Invisible Hand and Women’s Work: Dean Castle Textile team at the Dick Institute, Kilmarnock.« V Feminist Art Activisms and Artivisms, uredila Katy Deepwell, 154–165. Amsterdam: Valiz.
  • Funderburk, Amy 2021. »Artivism: Making a Difference Through Art.« Art & Object, 17. maj 2021. Dostopno tukaj.
  • Waring, Camille. 2020. »Visual Activism and Marginalized Communities in Online Spaces.« V Feminist Art Activisms and Artivisms, uredila Katy Deepwell, 203–213. Amsterdam: Valiz.
  • Park, Gill. 2020. »Feministing Photography – The Pavilion Women’s Photography Centre – Looking Back to Act Forwards.« V Feminist Art Activisms and Artivisms, uredila Katy Deepwell, 287–231. Amsterdam: Valiz.

Projekt Kontrola & kritika je sofinanciran s strani Ministrstva za kulturo Republike Slovenije v okviru razpisa Redni letni javni projektni razpis za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2021.

Opombe

  1. V izvirniku se besedilo glasi: »An anthology is always a plural entity, different voices participate in its construction.«
  2. V izvirniku: »We had a hunch that art and activism were a powerful combination […], but when we tried to dig back to the beginning, there was always something that came before. When you start looking closely, every successful activist movement involves creativity, culture, and innovation.«
  3. V izvirniku: »For her, words have power to ‘challenge’ and ‘assist’, as much as ‘include’ and ‘exclude’, ‘dominate’ and ’emancipate’.«
  4. V izvirniku: »In reconstructing this under-recognized political-aesthetic experiment, I have sought to understand the way in which the disruption of the photographic image was one manifestation of feminist politics in the 1980s.«

Feminist Art Activisms and Artivisms
Katy Deepwell, urednica
Valiz, 2020

Velikost: 23 × 16,8 cm
448 strani
jezik: angleški
ISBN 978-94-92095-72-5
pomlad 2020

Za umetnico imajo besede sposobnost ‘izzivati’ in ‘prispevati’ prav toliko kolikor ‘vključevati’ in ‘izločati/izključevati’ ter ‘nadvladati’ in ‘osvobajati’.
Katy Deepwell (urednica), Feminist Art Activisms and Artivisms, založba Valiz, 2020. Z dovoljenjem založbe.

Feminist Art Activisms and Artivisms
Katy Deepwell, urednica
Valiz, 2020

Velikost: 23 × 16,8 cm
448 strani
jezik: angleški
ISBN 978-94-92095-72-5
pomlad 2020

Sorodne objave

prijavi se

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke
novice

Koža, 19. januar – 1. marec 2022
Mednarodna fotografska razstava
Cankarjev dom, prvo preddverje

otvoritev: 19.1.2022 ob 19:00

avtorji: Goran Bertok, Ewa Doroszenko, Görkem Ergün, Karina-Sirkku Kurz, Anne Noble, Špela Šivic
zasnova razstave: zavod Membrana – Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kuratorstvo: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
produkcija: Cankarjev dom in zavod Membrana

Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 30. avgust 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 4. oktober 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.

Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 11. junij 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 16. avgust 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.

Prijave sprejemamo do vključno ponedeljka 26. 10. 2020 na:
elektronski naslov: info@membrana.org
in/ali
poštni naslov: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 27. julij 2020. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 21. september 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

kje: Cankarjev dom, sejna soba M3/4
kdaj: 27. februar 2020, 0b 18. uri

kje: Galerija Jakopič, Ljubljana, v sklopu razstave Jaka Babnik: Pigmalion
kdaj: 5. december 2019
trajanje: 18.00 – 21.00
sodelujeta: dr. Victor Burgin, dr. Ilija T. Tomanić
moderator: dr. Jan Babnik

  • 18.00: Predavanje Victorja Burgina: Kaj je kamera? Kje je fotografija?
  • 19.00: Predstavitev nove številke revije Fotografije (Kamera in aparat: Izbrani spisi Victorja Burgina) v pogovoru z umetnikom in teoretikom Victorjem Burginom in Ilijo T. Tomanićem, piscem spremne besede k slovenskemu prevodu. Pogovor bo moderiral Jan Babnik, gl. in odgovorni urednik revije Fotografija
  • 20.30: razprodaja preteklih številk revije Fotografija

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 16. december 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 16. marec 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

Kdaj: 18. julij 2019 ob 10.00
Trajanje:
90 min
Kje: Prvo preddverje Cankarjevega doma, Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana (vhod iz pasaže Maximarket)
Delavnico vodita: Leopold Štefanič in Neža Ternik

Naše spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje naših storitev. Kot uporabnik se morate strinjati z uporabo in sprejeti naše pogoje. Trenutno uporabljamo samo piškotke, ki so potrebni za normalno delovanje spletne strani. Za več informacij obiščite naš pravilnik o zasebnosti in pogoje storitev. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporabljamo, si oglejte spodnji seznam.

Ta piškotek je nujen za aplikacije PHP. Piškotek se uporablja za shranjevanje in identifikacijo edinstvenega ID-ja uporabniške seje za namen upravljanja uporabniške seje na spletnem mestu. Piškotek je sejni piškotek in se izbriše, ko so vsa okna brskalnika zaprta.

Strinjam se z uporabo piškotkov, strinjam se s pogoji storitve in pravilnikom o zasebnosti in želim še naprej uporabljati spletno stran.