Kontrola & Kritika Archives

arhiv

št. -
2021
31/12/2021

Intervju

Cepivo proti virusu postresničnosti

Intervju z Jonasom Bendiksenom

Iza Pevec

št. -
2021
31/12/2021

22 min.

Ko vidimo nekaj, kar potrjuje naša prepričanja, temu verjamemo, te novice širimo naprej na družbenih omrežjih in tako dalje.

Izhodišče pogovora je Knjiga o Velesu (The Book of Veles), s katero je priznani norveški fotograf Jonas Bendiksen presenetil javnost. Če sicer velja za precej klasičnega fotoreporterja, ki sodeluje z uglednimi publikacijami in je član agencije Magnum, to knjigo določa konceptualni obrat. V ospredju je zgodba mesta Veles, ki je v času ameriških volitev leta 2016 postalo epicenter tovarne lažnih novic, kljub temu da je Bendiksen tja res odpotoval, pa so fotografije oseb in medvedov v njej generirane računalniško, torej lažne. Avtor tako zastavlja vprašanje, kako zlahka je pretentati tudi vizualno pismene strokovnjake, v pogovoru pa razmišlja o tem, kako se bomo s produkcijo lažnih vsebin soočali v prihodnje, zakaj verjamemo lažnim vsebinam, katerim stereotipom je sledil pri snovanju knjige in zakaj ta karikatura njegovega dela in dokumentarne fotografije.

Ključne besede: dokumentarna fotografija, družbena omrežja, postresničnost, psevdodokumentarizem, računalniško generirane podobe

Iza Pevec je zaključila študij umetnostne zgodovine in primerjalne književnosti. Že dlje piše o umetnosti in kulturi, bila je sodelavka Radia Študent, od leta 2014 pa je tudi honorarna sodelavka Radia Ars. Kot mladi kurator je sodelovala v projektu galerije Škuc ZAGON in programu Centra in Galerije P74 Inkubator za mlade kustose. Od leta 2013 sodeluje tudi z revijo Fotografija.

Jonas Bendiksen (1977) je priznan norveški fotoreporter in član agencije Magnum, ki je za svoja dela prejel številne nagrade, med drugim je bil med nagrajenci World Press Photo. Izdal je več fotoknjig, priznanje mu je prinesla že prva, Sateliti – fotografije z obrobja nekdanje Sovjetske zveze (Satellites – Photographs from the Fringes of the former Soviet Union), ki je nastala v času njegovega večletnega bivanja v Rusiji in obiska separatističnih ozemelj nekdanje Sovjetske zveze. Njegove projekte poganjajo vprašanja o današnji družbi, raziskuje predvsem teme skupnosti, vere in identitete. Če velja za precej klasičnega fotoreporterja, pa je leta 2021 presenetil z bolj konceptualno Knjigo o Velesu (The Book of Veles). V ospredju je severnomakedonsko mesto, ki je v času ameriških volitev postalo epicenter lažnih novic, a je poročanje o njem lažno, saj je Bendiksen podobe ljudi in medvedov v knjigi računalniško generiral in tudi uvodno besedilo je nastalo na podlagi besedila umetne inteligence.

št. -
2021
30/12/2021

Esej

Kognitivna (foto)pristranskost

Fotografija in resničnostnost

Martin Justin

št. -
2021
30/12/2021

8 min.

Učinek povečanega občutka resničnosti neke trditve vztraja še vsaj dva dneva potem, ko smo prvič videli skupaj trditev in fotografijo.

V prispevku se avtor sprašuje, kakšen učinek imajo fotografije, ki spremljajo objave na družbenih omrežjih, sploh če gre za lažne novice. Povzema tudi ugotovitve kognitivne psihologije, ki pričajo o tem, da fotografije, ki so vsebinsko povezane z neko izjavo, a ne predstavljajo nobenih novih dokazov za sprejetje te izjave, kljub temu krepijo subjektivni občutek, da je izjava resnična. Ta ugotovitev je reflektirana v luči epidemičnega širjenja lažnih novic na spletu in pomanjkanja konkretnih rešitev, ki bi ta problem nagovarjale sistemsko in ne na ravni posameznika.

Ključne besede: fotografija in resnica, fotomontaža, kognitivne pristranskosti, koronavirus, lažne novice, resničnostnost

Martin Justin (1998) po končanem dodiplomskem študiju primerjalne književnosti in filozofije šolanje nadaljuje na drugostopenjskem programu filozofije. Deluje kot literarni kritik, svoje prispevke pa objavlja na portalih AirBeletrina in LUD Literatura ter v reviji Literatura. V svojih tekstih reflektira sodobno slovensko romaneskno produkcijo, prevodno leposlovje in humanistiko, zanima pa ga tudi (analitična) filozofija znanosti. Leta 2018 je izdal zbirko kratkih zgodb Črepinje.

Abed, Erica, Elise Fenn in Kathy Pezdek. 2017. »Photographs Elevate Truth Judgments About Less Well-Known People (But Not Yourself).« Journal of Applied Research in Memory and Cognition 6 (2): 203–209. Dostopno tukaj.
Byosiere, Sarah-Elizabeth, Philippe A. Chouinard, Tiffani J. Howell in Pauleen C. Bennett. 2018. »What do dogs (Canis familiaris) see? A review of vision in dogs and implications for cognition research.« Psychonomic Bulletin & Review 25 (5): 1798–1813. Dostopno tukaj.
Fenn, Elise, Eryn J. Newman, Kathy Pezdek in Maryanne Garry. 2013. »The effect of nonprobative photographs on truthiness persists over time.« Acta Psychologica 144 (1): 207–211. Dostopno tukaj.
Fenn, Elise, Nicholas Ramsay, Justin Kantner, Kathy Pezdek in Erica Abed. 2019. »Nonprobative Photos Increase Truth, Like, and Share Judgments in a Simulated Social Media Environment.« Journal of Applied Research in Memory and Cognition 8 (2): 131–138. Dostopno tukaj.
Newman, Eryn J., Maryanne Garry, Daniel M. Bernstein, Justin Kantner in D. Stephen Lindsay. 2012. »Nonprobative photographs (or words) inflate truthiness.« Psychonomic Bulletin & Review 19 (5): 969–974. Dostopno tukaj.
Newman, Eryn J., Maryanne Garry, Christian Unkelbach, Daniel M. Bernstein, D. Stephen Lindsay in Robert A. Nash. 2015. »Truthiness and falsiness of trivia claims depend on judgmental contexts.« Journal of Experimental Psychology: Learning, Memory, and Cognition 41 (5): 1337–1348. Dostopno tukaj.
Newman, Eryn J., in Lynn Zhang. 2020. »Truthiness: How non-probative photos shape belief.« V The Psychology of Fake News, uredili Rainer Greifeneder, Mariela E. Jaffé, Eryn J. Newman in Norbert Schwarz, 90–114. Routledge. Dostopno tukaj.
Zhang, Lynn, Eryn J. Newman in Norbert Schwarz. 2021. »When photos backfire: Truthiness and falsiness effects in comparative judgments.« Journal of Experimental Social Psychology 92 (januar): 104054. Dostopno tukaj.

št. -
2021
30/12/2021

Recenzija

Ozri se v ogledalu

Klara Širovnik

št. -
2021
30/12/2021

11 min.

Fotograf in kritik v svojem delu in ob delih razmišlja o moški nadvladi, mediatizaciji sveta, razmerju med vizualnostjo in črnim telesom, razlikah v portretiranju belcev in črncev in moči vizualnih medijev.

V zbirki 16 esejev Dark Mirrors (MACK, 2021) fotograf in kritik Stanley Wolukau-Wanambwa ob umetnikih, ki ustvarjajo v Združenih državah Amerike ali v svojih delih naslavljajo ta prostor, razmišlja o moški hegemoniji, mediatizaciji sveta, razlikah v portretiranju belcev in črncev, moči vizualnih medijev pa tudi o fotoknjigi kot eni od najbolj perspektivnih in dovršenih oblik prezentacije umetnosti. Predstavljeni umetniki se razlikujejo po načinu delovanja, prioritetah, estetiki in temeljnih temah, ki jih obravnavajo. Z izborom del, iz katerih – ne glede na čas stvaritve – veje aktualnost, pa Wolukau-Wanambwa izpolni eno od vodilnih misli svoje zbirke: dobra umetnost lahko ima široko občinstvo, dobra umetnost »lahko namenjena sleherniku, kar pa ne pomeni, da mora biti za vsakogar«.

Ključne besede: Afroameričani, esejistika, hegemonija, rasizem, ZDA

Klara Širovnik (1997) je na Filozofski fakulteti diplomirala iz slovenskega jezika in književnosti, na Fakulteti za družbene vede pa iz novinarstva. Trenutno zaključuje magisterij iz slovenistike na Filozofski fakulteti UL. Njena avtorska besedila so bila objavljena v reviji Outsider, na spletni strani MMC RTV, na portalu Disenz in v časniku Večer, s katerim redno sodeluje. Kot novinarka se posveča notranji politiki in raziskovanju socialne problematike, v sklopu Večerovega kulturnega uredništva pa literarni kritiki in sodobni vizualni umetnosti.

Stanley Wolukau-Wanambwa je britanski fotograf, pisatelj, kritik in predavatelj. Njegova debitantska monografija One Wall a Web (ROMA Publications, 2018) je bila nagrajena s prvo nagrado Paris Photo/Aperture Foundation PhotoBook Award.

Mroué, R. The Pixelated Revolution. Dostopno tukaj.
Pušnik, M. in Luthar, B. 2017. Spol in rabe intimnih tehnologij. Teorija in praksa. Dostopno tukaj.
Robinson, J. The Challenge of the Changing Same: The Jazz Avant-garde of the 1960s, the Black Aesthetic, and the Black Arts Movement. Dostopno tukaj.
Sontag, S. 2006. Pogled na bolečino drugega. Založba Sophia.
Wolukau-Wanambwa, S. 2021. Dark Mirrors. Mack Books.

št. 95/96
2021
30/12/2021

Intervju

Fotografija kot humanistična veda

Intervju s fotografom Jožetom Suhadolnikom

Jože Suhadolnik, Miha Colner

št. 95/96
2021
30/12/2021

27 min.

Fotožurnalizem v pretežnem delu sveta še kako živi.

Pogovor Mihe Colnerja s fotografom Jožetom Suhadolnikom predstavlja vpogled iz prve roke v številne procese in spremembe, ki so doletele medij fotografije v preteklih štiridesetih letih. Suhadolnik se je na svoji dolgi ustvarjalni poti ukvarjal s številnimi načini in rabami fotografije; pretežen del svoje kariere, ki se je začela v njegovi rosni mladosti v zgodnjih 80. letih, se je ukvarjal z dokumentarno in časopisno fotografijo, prav tako pa je deloval tudi na področjih reklamne fotografije, portretne fotografije in fotografije kot umetnosti. V obsežnem pogovoru je predstavil svoje izkušnje z delom v tiskanih medijih, o spremembah statusa fotografije v družbi in industriji, o degradaciji fotografskega medija zavoljo tehnoloških sprememb, o njegovem dokumentiranju prelomnih zgodovinskih dogodkov, o verodostojnosti fotografske podobe, o družbenih fenomenih preteklih desetletij in njegovem usodnem razmerju do ustvarjanja fotoknjig. Suhadolnik je ustvaril obsežen in izjemen opus fotografskih del, ki so bila ustvarjena, uporabljena in razumljena in v najrazličnejših družbenih kontekstih.

Ključne besede: delo fotografa, dokumentarna fotografija, fotoreportaža, verodostojnost

Miha Colner (1978) je umetnostni zgodovinar, ki deluje kot kustos v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, prav tako je aktiven kot občasni predavatelj in publicist, specializiran za področja fotografije, grafike, gibljive slike in različnih oblik (novo)medijske umetnosti. Od leta 2005 redno objavlja članke v časopisih, revijah, strokovnih publikacijah in na lastnem blogu. Živi in deluje v Ljubljani in Kostanjevici na Krki.

Jože Suhadolnik (1966) je fotograf, ki aktivno in neprekinjeno deluje na različnih področjih fotografskega ustvarjanja vse od zgodnjih 80. let 20. stoletja. Njegova fotografska pot se je začela leta 1982 v Disku FV, prvem alternativnem klubu v Ljubljani, kjer je ustvaril dragocene dokumente porajajoče se punk in novovalovske scene, ki je predstavljala pomembno kontrakulturo v Sloveniji in Jugoslaviji. Od leta 1985 je kot neodvisni fotograf delal za številne časopise, revije in agencije, med drugim Mladino, Evropo, Republiko, Associated Press, Bloomberg, nato pa nekaj časa tudi kot fotograf državnega protokola. Od leta 2006 je zaposlen pri časopisu Delo, kjer je bil sprva urednik fotografije (2006–2011), preteklih deset let pa deluje kot redakcijski fotograf. Poleg tega je Suhadolnik izjemen fotografski portretist in luciden ustvarjalec na področju dokumentarne fotografije, ki je ustvaril številne avtorske serije in opuse. Živi in deluje v Ljubljani.

Cena posamičnega intervjuja v pdf formatu je 6.00 EUR. Če ste naročnik na spletno vsebino revije Fotografija lahko dokupite dostop do vseh prispevkov na strani v pdf formatu za 24.00 EUR: Fotografija PDF dostop (Imeti morate naročnino na spletno vsebino!)

KUPI PDF: M. Colner & J. Suhadolnik: Fotografija kot humanistična veda – PDF
PRENESI PDF:

M. Colner & J. Suhadolnik: Fotografija kot humanistična veda

št. -
2021
30/12/2021

Recenzija

Kdo so junaki?

Recenzija fotoknjige Karoliine Paatos

Urška Savič

št. -
2021
30/12/2021

10 min.

Zdi se, da se avtorica, ki jo je v otroštvu zaznamovala podoba skrivnostnega junaškega jezdeca po preriji, vrača v svoje spomine ter njej pomembno in dragoceno podobo kavbojev...

Avtorska knjiga Junaki (Heroes) finske avtorice Karoliine Paatos je izšla lani pri slovenski založbi The Angry Bat. Junaki so dokument in poklon Mednarodnemu gejevskemu rodeo združenju (International Gay Rodeo Association) v ZDA, katerega člane in aktivnosti je avtorica redno spremljala daljše obdobje. Nastalo delo je zbirka več različnih knjižnih formatov, ki vsebujejo fotografije in pisano besedo. Liku kavbojev, moških in žensk (ang. cowgirl in cowboy) se Paatos sicer posveča že več kot desetletje v obsežni fotografski raziskavi. Leta 2016 je pri The Angry Bat izdala svojo prvo monografijo Ameriški kavboj (American Cowboy). Tokrat nas prek prostranih pokrajin popelje do arene za rodeo in od tam v svet bleščečih kavbojskih klobukov in klubskih večerov.

Ključne besede: Divji zahod, drag, fotoknjiga, gejevski rodeo, kavboj, ZDA

Urška Savič (1992) je recenzentka vizualnih umetnosti, kulturne politike in ustvarjalka radijskih oddaj. Dodiplomski študij fotografije je končala na FAMU, filmski akademiji v Pragi (2014), magisterij pa na oddelku za kiparstvo na ALUO v Ljubljani (2020). Od leta 2019 ureja odprto radijsko umetniško-teoretsko raziskovalno platformo R A D A R na Radiu Študent v Ljubljani. V raziskovalnem delu se ukvarja s konceptom arhiva v sodobni umetnosti, obsesivnega kopičenja dokumentacije in izvori digitalne obdelave podatkov.

Karoliina Paatos (1979) je finska umetnica in fotografinja, ki deluje tudi v ZDA. Študij je končala na oddelku za fotografijo in dokumentarni film Univerze Aalto na Finskem in na oddelku za likovne umetnosti Univerze v Arizoni. Zadnjih 15 let opravlja novinarsko delo za različne časopise in revije po vsem svetu. Poleg tega, da je prejemnica več nagrad za osebne fotografske projekte, redno razstavlja na skupinskih in samostojnih razstavah ter izdaja avtorske knjige. Že dvakrat je sodelovala s slovensko založbo The Angry Bat v sklopu svojega zadnjega dolgotrajnega cikla, v katerem se ukvarja s kavbojsko kulturo v ZDA.

št. -
2021
30/12/2021

Recenzija

Prebiranje fotografij

O zbirki spisov Geoffa Dyerja See/Saw

Jaka Gerčar

št. -
2021
30/12/2021

10 min.

[Dyer] svoje bralstvo – zlasti tisti del, ki ni podrobno seznanjen s fotografsko teorijo – elegantno navaja na globok, kritičen, osredotočen in ustvarjalen način gledanja.

See/Saw: Looking at Photographs (Cannongate, 2021) je zbirka besedil o fotografiji angleškega pisatelja Geoffa Dyerja, ki so bila v letih 2010–2020 priobčena v splošni periodiki. Dyer s svojim značilnim eruditskim esejizmom interpretira dela klasikov iz zgodovine fotografije, sodobne medijske podobe in delo piscev o fotografiji, s tem pa potrjuje svoj položaj v vrsti velikih imen fotografske esejistike.

Ključne besede: esejistika, fotografija, interpretacija, knjiga, literatura

Jaka Gerčar (1995) je asistent za knjigarstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. V okviru svojega doktorskega raziskovanja se posveča založniškim študijam in vplivu digitalnih medijev na družbo. Piše tudi esejistiko in kritiko na področjih filozofije, literature in umetnosti. Je pomočnik uredništva in skrbnik založništva pri zavodu Membrana in ima vlogo glavnega urednika nizozemske revije za fotografsko teorijo, Depth of Field (Leiden University Press).

Geoff Dyer (1958) je angleški pisatelj, ki ga v slovenščini poznamo po knjigah Joga za ljudi, ki se jim je ne da početi (CZ, 2010) in But Beautiful: Knjiga o jazzu (CZ, 2018), je avtor štirih romanov, ducata knjig esejev in dokumentarne proze ter prejemnik številnih uglednih nagrad.

Barthes, Roland. 1992. Camera lucida. Ljubljana: Studia humanitatis.
Barthes, Roland. 2013. Užitek v tekstu, variacije o pisavi. Ljubljana: Beletrina.
Berger John, 1984. Ways of Witnessing. Intervjuvar Geoff Dyer. V Marxism Today, december: 36–37. Dostopno tukaj.
Berger, John. 2001. Selected Essays, uredil Geoff Dyer. London: Vintage.
DeCarava, Ray. 2019. the sound i saw. New York: David Zwirner Books.
Derrida, Jacques. 1992. »Ulysses Gramophone: Hear Say Yes in Joyce«. V Acts of Literature, uredil Derek Attridge. London: Routledge. Dostopno tukaj.
Dyer, Geoff. 1997. Out of Sheer Rage: Wrestling with D.H. Lawrence. New York: Farrar, Straus and Giroux.
———. 1998. But Beautiful: A Book About Jazz. London: Abacus.
———. 2005. The Ongoing Moment. London: Penguin.
———. 2021. See/Saw : Looking at Photographs. London: Cannongate.

arhiv

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke

izdaje

za avtorje

prijavi se

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke

novice