Naslednja številka revije Fotografija bo obravnavala kako in zakaj se razumevanje tega, kar pomeni biti človek, vrti okoli predstave o tem, kaj pomeni biti žival ali zver – in kako je to razmerje predstavljeno in skonstruirano skozi fotografijo. Ne zanima nas zgolj reprezentacija živali temveč tudi kako je odnos človek-žival ideološko poudarjen ali prikrit s podobami ter kako pojem instinkta definira tako fotografski proces kot tudi fotografsko reprezentacijo.
Skozi celotno zgodovino medija so bile fotografije živali vedno močno prisotne, kar priča o določeni fascinaciji in pripisovanju pomena ali želji po dekodiranju ne-človeškega. Sama številčnost in raznolikost fotografskih reprezentacij živali (in ne-fotografske piktorialne tradicije upodabljanja domišljijskih bitij) priča o instinktivni soodvisnosti odnosa – medtem ko očarajo naš pogled, nas živali celo pogledajo nazaj, kot bi nas spraševale po samem pomenu naše človeškosti. Kot da bi instinktivno razumeli, da lahko iščemo človečnost in človeškost v razmerju do domačih živali, divjih in ukročenih živali in nenazadnje zveri.
Ne glede na to, ali jih uporabljamo kot blago za izmenjavo, marketinška orodja za komercializacijo, kot orodja znanstvenih raziskav ali znamenja domačnosti, kot neme trofeje iz eksotičnih krajev ali živalskih vrtov, slike živali govorijo o določenem postopku udomačevanja tako znaka kot referenta. Opaziti je mogoče nekakšen premik od stare foto-humanistične pripadnosti Družine človeštva k vedno večjemu razočaranju antropocena, ko se pojavi določena zahteva po novi vrsti odgovornosti, po novi vrsti pripadnosti. Medkulturni in medvrstni.
Iščemo tako besedilne kot vizualne prispevke, ki raziskujejo fotografske reprezentacije živali z naslednjih vidikov (ne pa izključno iz teh):
- sodobne in zgodovinske reprezentacije živali
- fotografije živali in družbena omrežja
- fotografija in pojem instinkta (npr. fotograf kot predator)
- znanstvene dokumentacije živali (foto-pasti, sledilne kamere, ipd.)
- umetniške živalske fotografije
- naravni dokumentarci, fotografije s safarija, lovske fotografije
- fotografiranje mrtvih živali
- taksidermija kot proto-fotografska praksa
- živali, ki snemajo same sebe (živalski selfiji)
- živali, ki jim pripisujejo človeške značilnosti in obratno
- živali kot sodobni totemi in statusni simboli
- živali in vprašanja človeške identitete (totemistične živali, tudi v okviru subkultur – npr. fenomen furries)
- hibridi, fantastična bitja in njihove ideološke aplikacije
Format prispevkov
- Eseji, teoretični članki, pregledni prispevki, intervjuji (cca. 14.000 znakov s presledki), zaželeno slikovno gradivo.
- Kratki eseji, kolumne (cca. 6000 znakov s presledki), zaželeno slikovno gradivo.
- Fotografski in umetniški projekti: predlogi izvirnih del ali primerki del.
Prispevki bodo objavljeni tako v angleški reviji Membrana (ISSN 2463-8501) kot v slovenski Fotografija (ISSN 1408-3566).
Predlogi in roki
Kontaktiraje urednike na editors@membrana.si. Rok za predloge prispevkov (izvlečki dolžine 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 18.1. 2019. Rok za dokončane prispevke na podlagi sprejetih predlogov je 20.3.2019. Predloge pošljite na editors@membrana.si.
O revijah Fotografija in Membrana
Membrana in Fotografija sta sodobni fotografski reviji posvečeni poglobljenemu in teoretično utemeljenemu razumevanju fotografije. Njuna naloga je spodbujati nova, drzna in drugačna pojmovanja fotografije, pa tudi nove in drzne pristope k fotografiji na sploh. Umeščata se v vmesni prostor med akademske revije in poljudne publikacije, tako da ponujata odprt prostor za kritično refleksijo medija. V revijah so tako analitična besedila kot kvalitetno slikovno gradivo. Reviji izhajata dvakrat letno, poleti in pozimi, v Angleščini (Membrana) in Slovenščini (Fotografija). Izdajatelj obeh je slovenski neprofitni zavod Membrana.