Fotografija – revija o fotografiji
Razpis za prispevke in projekte

Podatki

Nedavni razvoj na področju strojnega vida, algoritmov in umetne inteligence je obudil razprave o medsebojnem vplivu med vizualizacijo, podatki in vizualnim. Pomembno je postalo razumevanje konceptov podatkov in njihovih vizualnih oblik ter procesov vizualizacije podatkov, nenazadnje pa tudi ponovni razmislek o zgodovinskih podobah in upodabljanju kot vizualizaciji podatkov. Ta razvoj je ponovno izpostavil in okrepil tudi dilemo glede navidezne dihotomije med pridobivanjem in ustvarjanjem podatkov (kar jeodraz dihotomije med pozitivizmom in korelacionizmom). Ta dihotomija, ki vključuje tako tehnične kot etične vidike, je še vedno prisotna pri tem, kako razumemo vizualne podatke – ne glede na to, ali jih dojemamo kot surovino, pridobljeno iz vizualnega sveta, ali kot podatke, ustvarjene s tehnologijami vizualizacije.

Še pomembnejša pa so vprašanja o procesih, režimih in diskurzih vizualizacije podatkov. Med ključna vprašanja sodi tudi razlikovanje med podobo in podatki: Ali je podoba sama po sebi podatek ali le vsebuje podatke? Kakšno je razmerje med indeksikalnostjo vizualnega in podatki, na katere opozarja? Ali razlikovanje temelji na človeških očeh, stroju, algoritmu ali umetnem »inteligentnem očesu«? Ali lahko tudi zgodovinske podobe in zgodovino upodabljanja razumemo kot vizualizacijo podatkov; ali se danes dogaja revolucija ali gre le za evolucijo prejšnjih režimov? Ali podatki inherentno vsebujejo namen ter kakšne namene posreduje vizualizacija podatkov? Tu so še druga vprašanja, npr. ali (in kako) dominantni režimi, diskurzi ali institucije vplivajo na interpretacijo vizualnih podatkov ter ali (in kako) nudijo okvir za vizualizacijo podatkov. Kako je vizualizacija podatkov uporabljana pri sodobnem odločanju, v znanosti, gospodarstvu in umetnosti ter kaj posamezne aplikacije razkrivajo o odnosu med podatki in vizualnostjo v naši kulturi?

Revija Fotografija bo eno izdajo v letu 2024 posvetila raziskovanju zgodovinske in sodobne interakcije med fotografskimi tehnologijami in podatki. K sodelovanju vabimo strokovnjake in raziskovalce s področij humanistike, teorije medijev, družboslovja, filozofije in umetnosti, vizualne umetnike, kustose in fotografe, ki se pri svojem delu ukvarjajo z vizualizacijo podatkov, med drugim v okviru spodnjih tematik:

• Zgodovinske in sodobne povezave med aparati s področja fotografije in podatki (spreminjajoča se razmerja med umetnostjo in znanostjo; prve povezave med podatki in fotografijo; resničnost, verodostojnost, zanesljivost in podatki; fotografija kot podatek)
• Operativni vidiki vizualizacije podatkov (nameni, vloga, samodejno generiranje in interpretacija podatkov; strojni pogled: umetna inteligenca in vizualizacija podatkov; velepodatki in vizualnost)
• Kontekstualna uporaba vizualizacije podatkov (kulturne in ustvarjalne industrije, družbeni sistemi in podsistemi, vizualizacija podatkov in procesi domišljije)
• Družbeni vplivi in vizualizacija podatkov (etične in estetske razsežnosti vizualizacije podatkov; družbeni in politični procesi: postopki odločanja, podnebne spremembe, reševanje konfliktov; vizualni in miselni procesi; vizualni podatki in opredelitev družbenih vprašanj; zagovorništvo z vizualizacijo podatkov; uporaba podatkov v teorijah zarote in lažnih novicah)
• Podatki kot umetnost (sodobne umetniške prakse, ki temeljijo na podatkih; ustvarjalna vizualizacija; umetniške prakse, ki temeljijo na raziskavah; umetniške prakse, ki temeljijo na dokazih)
• Podatkovni centralizem znanosti, politike in umetnosti (neobjektivnost velepodatkov; podatkovne zbirke umetne inteligence in zahodni centralizem, kulturni pomeni velepodatkov; podatkovno rudarjenje in vizualnost)
• Naravoslovje in vizualizacija podatkov (znanstveni imaginariji in popularni imaginariji znanosti; vesoljske raziskave, raziskovanje in vizualni podatki; pripovedovanje zgodb na podlagi podatkov; znanstveno komuniciranje; vizualizacija podatkov kot dokazov; integriteta, dokazljivost in podatki)
• Vizualizacija podatkov in vsakdan (vpliv vizualizacije podatkov na vsakdan; opazovanje Zemlje; reprezentacije narave z vizualnimi podatki; vreme, globalni navigacijski satelitski sistemi: mediji OSINT in vizualizacija podatkov)
• Vizualizacija podatkov v popularni kulturi in umetnosti (reprezentacija podatkov in dokazov; vloga vmesnikov, VR, AR in MR v popularni kulturi)
• Uporaba podatkov v teorijah zarote in lažnih novicah: Kako se vizualni podatki uporabljajo za ustvarjanje lažnih pripovedi in širjenje alternativnih resnic

Oblika prispevkov

• strokovni prispevki – 9.000 – 18.000 znakov
• intervjuji – 14.000 – 38.000 znakov
• daljši strokovni prispevki – 18.000 – 38.000 znakov
• fotografski projekti in umetniška dela: predlogi za objavo del

Predlogi in roki

• Rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki v obsegu 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 11. marec 2024. Rok za oddajo končnih prispevkov iz sprejetih predlogov in drugih prispevkov je 21. maj 2024.
• Predloge (članke, intervjuje, projekte in eksperimente) lahko oddate prek obrazca na spletni strani https://www.membrana.org/proposal ali pa nam pišite neposredno na editors(at)membrana.org.

Prispevki bodo objavljeni v slovenski izdaji revije Fotografija (ISSN 1408-3566; eISSN: 1855-8941) in/ali v angleški izdaji revije Membrana (ISSN 2463-8501; eISSN: 2712-4894).