Vilém Flusser (1920–1991) se je rodil v Pragi in kasneje emigriral v Brazilijo, kjer je živel več kot 30 let. Bil je filozof, novinar, profesor in še veliko več; morda najbolj znan je po svojih delih K filozofiji fotografije (Für eine Philosophie der Fotografie) ter V univerzum tehničnih podob (Ins Universum der technischen Bilder). Njegova radovednost, življenjske izkušnje in interesi za številna področja so ga vodili v raziskovanje obilice različnih pojavov, zaradi česar so njegovo mišljenje oblikovale različne discipline. Flusserjevski pojem časa se začne v pred-zgodovini, v epohi, ko podobe vznikajo iz magične zavesti in služijo kot »zemljevidi, ki omogočajo tistim, ki so jim namenjeni, orientiranje v njihovem okolju« (Flusser in Ströhl, 2002, str. 126–127). Abecedna pisava s svojo linearno zgodovino nadomesti magijo, pojav tiska v 15. stoletju pa še bolj poudarjeno narekuje horizontalno sekvenčno progresijo časa. Flusser trdi, da je bil namen podobe, kakor se je ta materializirala v fotografiji, povrniti podobe v vsakdanje življenje. Toda da bi bila pri tem uspešna, je morala oponašati natisnjeno besedo. To pomeni, da je morala podoba »postati takšna, da jo je bilo mogoče mehanično proizvesti, reproducirati in distribuirati, in vrednost podob je morala biti v informaciji, ki jo prenašajo, ne pa v njihovi materialni podlagi« (Flusser in Ströhl, 2002, str. 126–127). Fotografije se razlikujejo od pred-zgodovinskih podob, ker so izračunane možnosti (projekcija na okolje), ne pa pogledi na svet (posnetki okolja). Trenutno živimo v po-zgodovini, stanju alfanumerične kode, epohi tehnične podobe. Kot družba smo se vrnili v nepismenost in zdaj moramo dekodirati krhke linije med realnostjo in proizvodnjo sintetičnih podob. Flusser nazadnje posvari: »In vendar se tega [tehno-kod] moramo naučiti; sicer smo obsojeni na nesmiselno eksistenco v tehno-imaginarnem kodiranem svetu, ki je postal nesmiseln.« (Flusser in Ströhl, 2002, str. 126–127)

Harun Farocki (1944–2014) je bil filmski ustvarjalec, pisec in še veliko več. Izhajal je iz novega nemškega filma, obdobja v 60. in 70. letih, na katero je izrazito vplival francoski novi val in ki je porodilo režiserje, kot so Fassbinder, Herzog in Kluge. Farocki je v svoji karieri, od poznih 60.let do leta 2014, ustvaril skoraj 100 filmov. Izrecno je prevzel vlogo aktivista z namero pripeljati na površje številne skrite vidike politične pokrajine dvajsetega stoletja. Rad je uporabljal najdene posnetke, s katerimi je natančno na novo ovrednotil podobo in tako ponudil močne nove pomene, ki jih je mogoče zlahka zgrešiti. Zanimiv morda ni le Farockijev način razkrivanja moči podob, temveč tudi njegova občutljivost, ki mu je omogočila razumevanje učinkov, ki nastanejo z razvojem novih produkcijskih tehnik. V filmu Podobe sveta in napis vojne (Bilder der Welt und Inschrift des Krieges, 1988) glas pripovedovalca naznani: »Ta sposobnost videti boljše je hrbtna stran neke smrtne nevarnosti,«kar je izjava, ki črpa iz Albrechta Meydenbauerja in njegove iznajdbe fotogrametrije v poznem 19. stoletju. Ob nezaslišano hitrem razvoju tehnologij slikovne obdelave in sistemov računalniškega videnja je Farocki videl »operativne podobe« kot tiste, ki jih stroji proizvajajo za svoje potrebe (v nasprotju s podobami, ki so predhodno služile za reprezentacijo). V filmu Oko/stroj III (Auge/Maschine III,2003), zadnjem delu trodelne instalacije o računalniškem in strojnem videnju, Farocki napravi vidne tiste procese, ki niso le nevidni za večino, temveč tudi služijo kot vodilo za ljudi pri razumevanju tega, kako vidi stroj.

Film Oko/stroj III je bil posnet pred 15 leti. V kakšnem stanju so operativni stroji danes? Ti stroji »postajajo čedalje temnejši, tako zaradi vojaške in korporativne tajnosti kakor zaradi mehanike videčih strojev samih, ki se nič več ne potrudijo, da bi izdelali verzije, ki jih človek lahko interpretira« (Paglen, 2014). V tem smislu smo opravili skok od operativne podobe k pojmom strojne imaginacije. Imaginacija je dejanje predstavljanja objekta, ki ni bil zamišljen nikoli prej, dejanje, ki je opredeljeno tudi kot domiselno. Bi bilo sploh primerno trditi, da avtonomni stroj fotografira? Bi stroj lahko bil fotograf? Farocki v enem svojih zadnjih intervjujev »govori o svojem občutku, da pri podobah ne gre več za to, kako reprezentirati svet, ampak za to, kako intervenirati v svet, to niso več podobe kot reprodukcija, niti v pomenu Walterja Benjamina, ampak podobe kot samostojne realnosti« (Alberro in Elsaesser, 2014).

Flusser in Farocki ustvarita prostor za obstoj dialoga. Poleg tega, da sta oba že sama bila v dialogu, ju njuni filmi in spisi nasledijo kot izobraževalna lekcija v razumevanju našega senzoričnega slikovnega okolja, in to v času, ko umetna inteligenca in avtonomni stroji čedalje bolj oblikujejo vmesnike, s katerimi smo v stiku v vsakdanjem življenju. Za Farockija ustvariti »fotografsko podobo kot merilno napravo pomeni vztrajati na [njeni] matematičnosti, izračunljivosti in nazadnje na ‘komputabilnosti’ sveta podob« (Elsaesser, 2004, str. 197–200). V tem procesu ni človeškosti in tudi ni atributov, kot sta zavest in izkustvo oblike, to je značilnosti, ki nas inherentno ločujejo od stroja. Podobno Flusser v svoji filozofiji fotografije zgodnji vznik medija razume kot prelom v načinu videnja in razumevanja sveta. Njegova teorija komunikacije se zanaša na osnovno postavko, da smo preživeli dve industrijski revoluciji, prvo, ki je spremenila naš način dela, in drugo, digitalno revolucijo, ki je spremenila naš način komuniciranja. Realnost postaja čedalje bolj posredovana, in posredujejo jo avtonomne entitete, katerih sistemi se umeščajo v črno škatlo. 

Prevedel Miha Marek.

Viri

• Alberro, A., & Elsaesser, T. , 2014. Farocki: A Frame for the No Longer Visible: Thomas Elsaesser in Conversation with Alexander Alberro. E-flux, Journal #59, [na spletu] November. Dostopno tukaj. [20. nov. 2018].
• Arantes, P., Nesteriuk, S., 2016. Programing the Visible: Dialogues between Vilém Flusser and Harun Farocki. Flusser Studies, 21.
• Elsaesser, T., 2004. Harun Farocki: Working on the Sight-Lines. Amsterdam: Amsterdam University Press.
• Flusser, V., 2011. Into the Universe of Technical Images. Minneapolis: University of Minnesota Press.
• Flusser, V., 2002. Writings. Minneapolis: University of Minnesota Press.
• Paglen, T., 2014. Operational Images. E-flux, Journal #59, [na spletu] November. Dostopno tukaj. [20. nov. 2018].