Fotografija ima malo skupnega z logiko simulacije in simulakra, namesto tega vzpostavlja dimenzijo znotraj katere ljudje in predmeti, ki jih fotografiramo, vzniknejo iz nemogočega okvira. Fascinacija, ki se skriva v fotografiji, izvira iz otipljivega občutka obstoja nemogočega, ki se ga fotografiji posreči prikazati za nas. Ta rokohitrska poteza zamegljuje ključno vprašanje kako se sami videzi pojavljajo. Nizozemska fotografinja Laura Chen v projektu Finders Keepers dela s posnetki, pridobljenimi iz nerazvitih filmov, kupljenih na eBayu in na garažnih razprodajah. Ko Chen razvije filme, se resničnost nekoga drugega spremeni v umetnost. Slike, ki  ostanejo nerazvite, ne obstajajo v nekem določenem prostoru in Chen s svojim projektom napolni to praznino in postavlja vprašanje, ki ni  »zakaj«, temveč »kje« obstajajo te podobe? Magičnost fotografije je v iskanju pomena, ki je dojeto kot preusmerjanje pozornosti med iluzijo in videzom. Bolj koristno bi se bilo vprašati, kako se zdi, da se pojavlja fotografija?