Lee naslavlja arhiviranje zgodovine v muzejih kot prakso, ki se vzpostavlja kot pomembnejša od dejanskega ohranjanja določenih območij, ljudi ter načinov življenja v sedanjosti.

Južnokorejski fotograf Daesung Lee, ki sedaj živi in dela v Franciji, je fotografijo prvotno povezoval s potovanji ter ohranjanjem spominov. Obiski raznovrstnih lokacij, spoznavanje ljudi ter njihovega življenja so ga pripeljali do zavedanja o potencialu fotografije pri naslavljanju širših socialnih problematik. Njegovo delo se od takrat z njimi nepovratno prepleta, saj je zapustil službo v komercialnem okolju ter se posvetil samostojnim fotografskim serijam. 

V projektih zadnjega desetletja ustvarjanja je naslovil teme, kot so nabiralci žvepla v Indoneziji (Nabiralci žvepla [Sulfur Collectors], 2009) ter premoga v Indiji (Jharia: Dežela premogovniškega ognja [Jharia: The Land of Coal Fire], 2010), surovin, ki služijo zahodnemu svetu v njegovi vedno hitrejši in luksuzni razvitosti ter potiskajo lokacije izvora surovin v bedo in samouničenje. S tem ko je Lee podrezal v le delček velike gmote družbenih nepravičnosti, se je zgodila verižna reakcija, v kateri vsaka zgodba vodi v naslednjo. Težke industrije tako med drugim povzročajo globalno onesnaževanje, ta pa je posredni krivec za dvig ravni oceanov (Izginjajoči otok [Vanishing Island], 2011). Paradoksalno se istočasno zelene pokrajine znotraj celin izsušujejo (Futuristična arheologija [Futuristic Archeology], 2014), oba pojava pa potiskata ljudi v življenje zunaj njihovih izvornih geografskih lokacij.

Daesung Lee, iz serije Futuristična arheologija, 2014. Z dovoljenjem umetnika.
Daesung Lee, iz serije Futuristična arheologija, 2014. Z dovoljenjem umetnika.
Daesung Lee, iz serije Jharia: Dežela premogovniškega ognja, 2010. Z dovoljenjem umetnika.
Daesung Lee, iz serije Jharia: Dežela premogovniškega ognja, 2010. Z dovoljenjem umetnika.
Daesung Lee, iz serije Na obali izginjajočega otoka, 2011. Z dovoljenjem umetnika.
Daesung Lee, iz serije Na obali izginjajočega otoka, 2011. Z dovoljenjem umetnika.
Daesung Lee, iz serije Nabiralci žvepla, 2009. Z dovoljenjem umetnika.
Daesung Lee, iz serije Nabiralci žvepla, 2009. Z dovoljenjem umetnika.

V vseh štirih omenjenih serijah Lee kadrira subjekte v njihovem naravnem okolju. Včasih fotografira ljudi med opravljanjem dela in spet drugič k njim pristopa, kot da bi bil lokalni fotograf, ki je prišel naredit profesionalni portret prebivalcev, in tako njihova okolica postane studijsko ozadje za motrečimi pogledi, usmerjenimi naravnost v kamero. Če je bilo v prvih dveh serijah delovno okolje ljudi tisto, ki je ustvarjalo atmosfero fotografij in njihovih zgodb, se je pri Izginjajočem otoku in Futuristični arheologiji posvetil življenjskemu okolju. Podobe prebivalcev otoka v Zahodnia Bengaliji, ki stojijo na poslednjih koščkih svoje zemlje, so dovolj zgovorne brez fotografove razlage – pokrajina sama nam sporoča, da izginja, vidimo plasti, ki jih erozija počasi izpira. Ko je avtor raziskoval problematiko izsuševanja tal v Mongoliji, je prišel do zaključka, da obstaja določena nostalgija po tradicionalnem nomadskem življenju, ki se ohranja kot turistični spominek in se tako počasi pripravlja na svoj vstop v muzejsko dioramo, resnične probleme pa le redkokdo zares rešuje. Lee naslavlja arhiviranje zgodovine v muzejih kot prakso, ki se vzpostavlja kot pomembnejša od dejanskega ohranjanja določenih območij, ljudi ter načinov življenja v sedanjosti. In da ne bi slučajno kdo podvomil o njegovem namenu, je pred fotografije idilične mongolske pokrajine znotraj resnične mongolske krajine postavljena tudi rdeča muzejska vrv, ki preprečuje obiskovalcu, da bi se zgodovini preveč približal. 

Čeprav backdrop pri Leejevih projektih ni bil nikdar v ospredju kot koncept, je končal kot njegova poslednja strategija, preden se je umaknil od reportažnih esejev v studijsko dokumentacijo (Unwanted Souvenir, 2016) in sanjski svet (The Red Forest, 2018).

Lee naslavlja arhiviranje zgodovine v muzejih kot prakso, ki se vzpostavlja kot pomembnejša od dejanskega ohranjanja določenih območij, ljudi ter načinov življenja v sedanjosti.

Sorodne objave

prijavi se

in začni prejemati zadnje novice in informacije o pozivih za prispevke in projekte
novice

Proposals deadline: July 27, 2020 (extended to August 10!). Contributions deadline: September 21, 2020 (extended to October 5, 2020!)

Kdaj: 27. junij 2019 ob 10.00
Trajanje:
90 min
Kje: Prvo preddverje Cankarjevega doma, Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana (vhod iz pasaže Maximarket)
Delavnico vodita: Leopold Štefanič in Neža Ternik

ROK PRIJAVE: do srede 24.1. 2018.
Prijave sprejemamo po elektronski pošti info@membrana.si in/ali na naslov Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana.

ROK PRIJAVE: do srede 24.1. 2018.
Prijave sprejemamo po elektronski pošti info@membrana.si in/ali na naslov Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana.

Prijave sprejemamo do vključno četrtka 16.3.2017 na:
elektronski naslov: info@membrana.si
in/ali
poštni naslov: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana

24. 11. 2016 ob 19.00 v Slovenski kinoteki z Godardovim filmskim esejem Hvalnica ljubezni (Éloge de l’amour, 2001) napovedujemo novo fotografsko-filmsko knjižno zbirko Kamera.

Naše spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje naših storitev. Kot uporabnik se morate strinjati z uporabo in sprejeti naše pogoje. Trenutno uporabljamo samo piškotke, ki so potrebni za normalno delovanje spletne strani. Za več informacij obiščite naš pravilnik o zasebnosti in pogoje storitev. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporabljamo, si oglejte spodnji seznam.

Ta piškotek je nujen za aplikacije PHP. Piškotek se uporablja za shranjevanje in identifikacijo edinstvenega ID-ja uporabniške seje za namen upravljanja uporabniške seje na spletnem mestu. Piškotek je sejni piškotek in se izbriše, ko so vsa okna brskalnika zaprta.

Strinjam se z uporabo piškotkov, strinjam se s pogoji storitve in pravilnikom o zasebnosti in želim še naprej uporabljati spletno stran.