Podobe najdem med starimi fotografijami. Z rezanjem in urejanjem ustvarim nove podobe z lastno vizualno govorico. Fotografije izgubijo svojo prejšnjo funkcijo dokumentov ali opomnikov. Spominki, zdaj brez lastnika in torej brez koristi, ponovno pridejo v last nekoga, se preobrazijo in so podvrženi novi, na videz arbitrarni subjektivni interpretaciji. Z združevanjem individualnih podob v serije se uredi nova vsebina, ki v kombinaciji z literarnimi citati, prav tako arbitrarno izbranimi, razvije lastno dinamiko v obliki kratkih »zgodb«. Navidezno objektivna kakovost fotografij je namerno spodkopana in zamenja jo nov red podob ali segmentov podob. Te na subjektivno in poetično proizvajajo nove svetove, sicer osnovane na dejstvih, a vendar popolnoma izmišljene.
