- št. -
- 2023
- 15/12/2023
8 min.
Prispevek recenzira razstavo Susan Meiselas Mediacije, ki je bila v letu 2023 na ogled v ljubljanski Galeriji Jakopič. Natančneje se ukvarja s problemom spreminjajočih se vlog vojnih fotografij svetovno znane članice združenja Magnum Photos. V sklopu umetničine nikaraške serije razglablja o pomenih, ki jih fotografija prevzema znotraj različnih kontekstov in medijev objave. Slednji delujejo kot ključni oblikovalci narativa fotografij, ki se na neki točki odcepi od koncepta, ki ga oblikuje fotografinja sama.
Pia Miklič je umetnostna zgodovinarka, likovna kritičarka in producentka. Trenutno zaključuje magistrski študij na programu Mednarodno poslovanje na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Med 2021 in 2023 je v Galeriji Y koordinirala letni program galerije in sodelovala pri produkciji ter kuriranju razstav. Od leta 2022 piše recenzije in kritike o tekočih razstavah sodobne likovne umetnosti za spletno platformo Koridor. V sodelovanju z različnimi institucijami piše članke, razstavna besedila in druge prispevke o lokalni umetniški sceni. Od leta 2023 deluje v galeriji sodobne umetnosti Ravnikar Gallery Space.
Susan Meiselas je dokumentarna fotografinja, živeča v New Yorku. Je avtorica serij del Carnival Strippers (1976), Nicaragua (1981), Kurdistan: In the Shadow of History (1997), Pandora’s Box (2001), Encounters with the Dani (2003), Prince Street Girls (2016), A Room Of Their Own (2017), Tar Beach (2020) in Carnival Strippers Revisited (2022). Meiselas je dobro znana po dokumentiranju in hkratnem prevpraševanju človekovih pravic v Latinski Ameriki. Njene fotografije so vključene v severnoameriške in mednarodne zbirke. Leta 1992 je prejela nagrado MacArthur Fellow. Je prejemnica štipendije Guggenheim (2015) ter Deutsche Börse Photography Foundation Prize (2019) in prve Women in Motion Award, podeljene s strani podjetja Kering in Rencontres d’Arles. Razstava z naslovom Mediacije (orig. Mediations), ki zajema njen opus od sedemdesetih let do danes, je nedavno potekala v Fundació Antoni Tàpies, Jeu de Paume, San Francisco Museum of Modern Art, Instituto Moreira Salles v São Paulu, Kunst Haus Wien, C/O Berlin, Kunstmuseum Magdeburg in v FOMU v Antwerpnu. Od leta 2007 je predsednica Magnum Foundation z nalogo širjenja raznolikosti in ustvarjalnosti v dokumentarni fotografiji.
Bodenheimer, Rebecca. Dostop: September 27, 2023 »The Nicaraguan Revolution: History and Impact.« https://www.thoughtco.com/nicaraguan-revolution-4777782
Prispevek je nastal kot refleksija pogovora ob podelitvi nagrad Maribor Photobook Award 2023, ki je potekal v Umetnostni Galeriji Maribor, kjer so bile vsa prispela dela na odprti poziv tudi razstavljena. Posveča se vprašanjem same forme fotoknjige, kam točno se umešča in kakšna je njena vloga danes, ob tem pa neizogibno zadane tudi ob vprašanje podpore in načinov financiranja fotoknjižnih projektov.
Urška Savič (1992) je fotografinja, piska in novinarka na področju kulture ter ustvarjalka radijskih oddaj in zvočnih pokrajin. Leta 2014 je diplomirala iz fotografije na FAMU v Pragi, kjer se je ukvarjala s tematikami kolaža in fotomontaže, magistrirala pa na ALUO (2020) v Ljubljani, kjer se je na oddelku za kiparstvo osredotočala na obsesivno dokumentacijo in arhivarsko prakso v sodobni umetnosti. Kot samozaposlena v kulturi sodeluje z različnimi publikacijami in soustvarja večmedijske projekte. Kot zunanja sodelavka poučuje na oddelku za fotografijo ALUO, od leta 2023 pa z zavodom Membrana sodeluje tudi kot urednica.
Badger, Gerry. 2017. »Saj je vse samo fikcija. Pripovedništvo in fotoknjiga.« Fotografija št. 75/76. Splet. https://www.membrana.si/clanek/saj-je-vse-samo-fikcija-pripovednistvo-in-fotoknjiga/.
Colner, Miha. 2022 .»Fotoknjiga kot prostor ustvarjalne svobode.« Fotografija št. 103/104. Splet. 18.12.2023. https://www.membrana.si/clanek/fotoknjiga-kot-prostor-ustvarjalne-svobode/
Gerčar, Jaka. 2023. »Na kratko o založništvu fotoknjig. Nekaj značilnosti liminalnega knjižnega polja.« Fotografija št. 105/105. Splet. https://www.membrana.si/clanek/na-kratko-o-zaloznistvu-fotoknjig-nekaj-znacilnosti-liminalnega-knjiznega-polja/
Sitar, Matej. 2022. »Izdajanje fotografskih knjig skozi oči slovenskega založnika.« Membrana, 2022. Splet. https://www.membrana.si/esej/izdajanje-fotografskih-knjig-skozi-oci-slovenskega-zaloznika-10-let-zalozbe-angry-bat/
Fotografska serija Daddy Issues Marija Županova, ki je bila letos poleti predstavljena na razstavi Pleasures, predstavlja danes redko prikazano kvirovsko erotično fotografijo. Serija je nastala tako, da je Županov svoje ljubimce pred spolnim občevanjem fotografiral, dejanje pa je postalo del predigre. Z erotičnimi podobami je prikazal prakso štrikanja, ki jo narekuje naključno srečanje dveh oseb, gledalca pa sooča z intimno subjektivnostjo in kvirovskim erotičnim pogledom.
Tina Tomšič (1999) je umetnostna zgodovinarka in kritičarka. Njene prispevke lahko berete na Radiu Študent, v Delu in na portalu Neodvisni. Je redaktorica Art-areije, teoretične oddaje o sodobni umetnosti na Radiu Študent. Trenutno zaključuje magistrski študij umetnostne zgodovine na Univerzi v Ljubljani.
Marijo Županov (1989) je leta 2014 diplomiral na oddelku Oblikovanje vizualnih komunikacij na smeri fotografija na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, kjer trenutno zaključuje magistrski študij iste smeri. Od leta 2020 ima status samozaposlenega v kulturi, živi in dela v Ljubljani. Sodeloval je na številnih samostojnih in skupinskih razstavah. Njegova dela so bila objavljena v različnih revijah.
Crimp, Douglas. 1999. »Getting the Warhole We Deserve.« Texte Zur Kunst 35 (9): 44–65.
Evans V., Jennifer. 2013. »Seeing Subjectivity: Erotic Photography and the Optics of Desire.« The American Historical Review 118 (2): 430–462.
Horne, Peter, in Reina Lewis, ur. 1996. Outlooks: Lesbian and Gay Sexualities and Visual Cultures. London: Routledge.
Kotz, Liz. 1998. »Aestetics of ‘Intimacy.’« In The Passionate Camera, ur. Bright, 204–215.
Nead, Lynda. 1992. The Female Nude: Art, Obscenity and Sexuality. London in New York: Routledge.
Spacal, Alenka. 2008. »Od golote Ingresove odaliske do nagote na podobi s plakata Guerrilla Girls.« Ars & Humanitas 2 (2):120–140.
Tickner, Lisa. 1987. »The Body Politic: Female Sexuality and Women Artists since 1970.« In Framing Feminism: Art and the Women’s Movement 1970–85, ur. Rozsika Parker in Grisellda Pollock, 1:236–251.
Pri poročanju o socialnih stanovanjih na Novi Zelandiji se mediji osredinjajo predvsem na pomanjkanje, motnje v delovanju in nedostopnosti storitev. Ko te Reo ō Ngā Tāngata / Glas ljudstva je družbeno angažiran umetniški projekt, ki s posredovanjem in vizualizacijo vsebine neposredno s strani najemnikov socialnih stanovanj mestnega sveta Wellingtona, predstavlja protizgodbo medijskemu poročanju. David Cook (fotograf), Anna Brown (oblikovalka) in Mark Amery (novinar, kustos) so na podlagi metod, ki se uporabljajo v novinarstvu in etnografiji, sodelovali s tridesetimi najemniki pri soustvarjanju ulične razstave in časopisa. Kulturno raznolika ekipa je kot vodilno načelo uporabila manākitanga (opolnomočenje) in ustvarila vrsto zgodb, ki so vključevale teme protesta, trajnosti, duševnega zdravja, izkušenj migrantov in beguncev ter ustvarjalnosti. Projekt je bil predstavljen v obliki priloge tabloida, ki je bil distribuiran kot priloga regionalnega časopisa. Časopis so najemniki uporabljali tudi kot obliko aktivizma, saj so brezplačne izvode delili na ulici in, nenazadnje, tistim na položajih moči.
David Cook je novozelandski fotograf, ki se ukvarja z družbeno angažiranimi umetniškimi projekti, ki obravnavajo skupnosti v tranziciji. Med njegovimi knjigami sta Lake of Coal: The Disappearance of a Mining Township (2007) in Meet me in the Square (2014), v kateri rekonstruira različico mesta Christchurch iz 80. let prejšnjega stoletja po uničujočem potresu leta 2011. Od leta 2016 je eden ključnih organizatorjev bienalnega festivala Photobook NZ. David je višji predavatelj fotografije na Whiti o Rehua School of Art na Univerzi Massey na Novi Zelandiji.
Anna Brown je novozelandska raziskovalka, pedagoginja in praktičarka, ki se ukvarja s sodelovalnim oblikovanjem. Njene raziskave se osredotočajo na posvetovalno sodelovanje, participativno oblikovanje politike in inovacije temelječe na oblikovanju. Vodi projekt Toi Āria: Oblikovanje za javno dobro, raziskovalni center na fakulteti za kreativne umetnosti univerze Massey, kjer je tudi profesorica. Toi Āria sodeluje z organizacijami v vladnem in neprofitnem sektorju pri oblikovanju in izvajanju politik in storitev, usmerjenih v skupnost. Anna je tudi večkrat nagrajena oblikovalka knjig in tipografinja.
Barlow, Cleve. 1991. Key Concepts in Māori Culture. Oxford University Press.
Bishop, Claire. Artificial Hells: Participatory Art and the Politics of Spectatorship. Verso Books, 2023. Slovenski prevod: Bishop, Claire. 2012. Umetni pekli: participatorna umetnost in politika gledalstva. Prevedla Aleksandra Rekar. Ljubljana: Maska.
Boraman, Toby. 2016. »The Independent Left Press and the Rise and Fall of Mass Dissent in Aotearoa since the 1970s.« Counterfutures 1 (March 1). https://doi.org/10.26686/cf.v1i0.6441.
Burbridge, Ben, and Anthony Luvera. 2019. »What We Don’t Talk about When We Talk about Photography and Participation.« Photography and Culture 12, no. 3 (July 3): 351–63. https://doi.org/10.1080/17514517.2019.1640499.
Campbell, Georgina. 2023. »Housing Crisis: Wellington’s 1000 Affordable Apartment Units Target in Doubt.« NZ Herald, June 7, 2023. https://www.nzherald.co.nz/nz/housing-crisis-wellingtons-1000-affordable-apartment-units-target-in-doubt/F2LK75LZB5G4LLX5KYOFYOASRM/.
Matarasso, F. 2019. »A Restless Art: How Participation Won, and Why It Matters.« Nordic Journal of Arts, Culture and Health 2, no. 2 (December 2): 158–62. https://doi.org/10.18261/issn.2535-7913-2020-02-08.
Collins, Simon, and Jeremy Rose. »Case Studies: City Voice, an Alternative to the Corporate Model.« Pacific Journalism Review, September 1, 2004. https://doi.org/10.24135/pjr.v10i2.803.
Corlett, Eva. 2021. »‘Pressures Have Built up’: How Can New Zealand Solve Its Social Housing Crisis?« The Guardian, July 11, 2021. https://www.theguardian.com/world/2021/jul/11/pressures-have-built-up-how-can-new-zealand-solve-its-social-housing-crisis.
Gábor. 2022. »Launching City Voice: News You Can Use.« Library Blog, May 26, 2022. https://www.wcl.govt.nz/blog/index.php/2022/05/26/launching-city-voice-news-you-can-use/.
Rosler, Martha. »In, Around, and Afterthoughts (On Documentary Photography): History and Theory.« In The Photography Reader, edited by Liz Wells. Slovenski prevod: Rosler, Martha. 2017. »Dokumentarni fotografiji do dna in ob rob.« V Dva spisa o fotografiji, uredil Jan Babnik, 2–52. Ljubljana: Membrana.
Venables, David. 2001. »City Voice: A Community Newspaper Does Public Journalism. [Based on a Paper Delivered at the Journalism Education Conference (2000: Mooloolaba, Qld).].« The Australian Journalism Review 23, no. 2 (December 1): 21. https://search.informit.org/doi/10.3316/ielapa.200204958.
Jošt Franko se v seriji Nicht fallen, ki nastaja od leta 2017, posveča dolgoročnim posledicam vojne na območju nekdanje Jugoslavije. Spremlja življenje skupnosti v begunskih naseljih, ki so bila v času vojne vzpostavljena kot začasna rešitev, mnogim pa še danes ostajajo edini dom. Fotograf z interdisciplinarnim pristopom in sopostavljanjem različnih medijev sledi življenju ljudi, ki tri desetletja po koncu vojne ostajajo v begunskih naseljih Višča, Karaula, Belvedere, Mihatovići, Ježevac, Sokolac, Barake, Mrdići in drugih. To so naselja številnih neizrečenih in neslišanih zgodb ljudi brez doma. Občutek doma je zanje pogosto le še spomin, pripovedovanje spominov na nekdanje življenje in izgubljene otroške sanje pa je njihov zadnji način upora zoper to, da jim je bila prihodnost kruto odvzeta. Avtor njihovih zgodb ne spremlja le s fotografijo, ampak tudi z beleženjem ustnih pričevanj, in tako podobe preplete z besedno intervencijo, s tem pa preizprašuje tudi svojo vlogo fotografa in zunanjega opazovalca. Prispevek predstavlja Frankovo značilno vizualno poetiko, interdisciplinaren pristop h kompleksni tematiki, ki presega zgolj težaške bivanjske razmere in pokaže predvsem vztrajanje in nenehen upor protagonistov. Projekt je nagrajen z ugledno ameriško štipendijo The Aftermath Project, s čimer je šla nagrada prvič v Evropo, prvič pa tudi seriji, ki se ukvarja z vojno nekdanje Jugoslavije.
Maja Kač je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani leta 2007 zaključila študij umetnostne zgodovine in zgodovine, leta 2016 pa znanstveni magisterij pod mentorstvom ddr. Nataše Golob na temo Romansko knjižno slikarstvo: izraznost barve in odmev v 20. stoletju. Je večletna sodelavka RTV Slovenija, kjer deluje kot urednica kulture in novinarka v MMC-jevem spletnem uredništvu. Piše predvsem prispevke s področja vizualne umetnosti in kulturne dediščine, občasno pa sodeluje tudi z radijskim in televizijskim kulturnim uredništvom. Uredila je knjižno izdajo dnevnika Pa zbogom, junaki. Vojni dnevnik Filipa Jurkoviča 1914–1918 (2017). Prispevke objavlja tudi v Likovnih besedah. Je članica Slovenskega društva likovnih kritikov. Za njeno delo jo je s priznanjem dvakrat nagradilo Društvo novinarjev Slovenije, prejela pa je tudi dve priznanji RTV Slovenija.
Jošt Franko je končal magistrski študij na Univerzi Goldsmiths. Razstavlja doma in mednarodno, med drugim v ustanovah Finnish Musem of Photography (2017), New York Photo Festival (2010), Koroška galerija likovnih umetnosti (2019) in Museum Moderner Kunst Kärnten (2020). Franko je večkratni finalist prestižne nagrade Lange-Taylor (Duke University) in večkratni prejemnik Pulitzerjeve štipendije. Redno objavlja fotoeseje, med drugim v revijah in časopisih Time, New Yorker, The Nation, Le Monde Diplomatique, Newsweek, New York Times, La Repubblica in Washington Post. Za serijo Nicht fallen je prejel ameriško štipendijo The Aftermath Project.
Dragosavljević, Mirjana. 2020. »Absences.« As If Nobody Had Ever Existed, 2020.
Krese, Meta. 2020. »Najtežje je biti begunec v lastni državi.« Sobotna priloga, 27. 6. 2020. https://www.delo.si/sobotna-priloga/najtezje-je-biti-begunec-v-lastni-drzavi/
Krese, Meta. 2021. »Tam imam sadovnjak, polja. Tukaj nimam nič.« Sobotna priloga, 10. 7. 2021. https://www.delo.si/sobotna-priloga/tam-imam-vse-sadovnjak-polja-tukaj-nimam-nic/
Cilj participativnih fotografskih metod je odpraviti pristranskost in privilegije raziskovalcev tako, da v proces raziskovanja vključijo tudi osebe, ki niso raziskovalci. Tovrstne pristope je težko oceniti in replicirati glede na predanost raziskovalcev in velikodušnost drugih udeležencev. Še več, pričakovanje strogega izvajanja lahko pomeni dodaten pritisk, še posebej če so raziskovalci podvrženi strožjemu nadzoru pri porabi proračuna, spoštovanju ekološke ozaveščenosti in etičnih smernic, pri upravljanju časa in pri administrativnih zahtevah. Fotografom, ki razmišljajo, da bi uporabili participativne metode, se priporoča, naj dobro premislijo, če je tak pristop zares primeren, manj pa se govori o vrednosti spodletele ali kaotične fotografske prakse. Pričujoči članek ponuja kritičen razmislek o participativnih elementih praktično vodenega raziskovanja na Japonskem v obdobju desetih let. Natančneje povedano, prispevek problematizira dva raziskovalna fotografska projekta, kjer je participativni pristop privedel do metodoloških premikov v avtorjevi ustvarjalni praksi. Pri tem odkriva napetost med učenjem vsakdanjih uporabnikov fotoaparatov in njihovim emancipiranjem z različnimi fotografskimi programi in pretrese, kako jasneje izpostaviti – kar sicer ni privlačno – negotovosti in časovno revščino, ki pestijo skupno raziskovanje.
Gary McLeod je docent na oddelku za vizualno oblikovanje na univerzi v Cukubi na Japonskem, kjer poučuje fotomedije. Diplomiral je iz likovne umetnosti (Wimbledon School of Art) in digitalne umetnosti (Camberwell College of Art), leta 2016 pa je na London College of Communication doktoriral s praktično vodeno raziskavo fotografij, nastalih med Challengerjevo odpravo (1872–1876). Čeprav se je usposabljal za komercialno digitalno fotografijo, se pri fotomedijski praksi večinoma ukvarja z vsakdanjo uporabo fotoaparata v okvirih časa, podobe in odgovornosti. Pri raziskovanju obravnava refotografiranje (pogost sklop praks ponovnega obiskovanja lokacij s predhodno posnetih fotografij) z namenom razvijanja in širjenja fotomedijske pismenosti.
gm@geijutsu.tsukuba.ac.jp
Azoulay, Ariella. 2008. The Civil Contract of Photography. New York: Zone Books.
Azoulay, Ariella. 2016. »Photography Consists of Collaboration: Susan Meiselas, Wendy Ewald, in Ariella Azoulay.« Camera Obscura: Feminism, Culture, and Media Studies 31, št. 1 (91): 187–201. https://doi.org/10.1215/02705346-3454496.
Baraitser, Lisa. 2017. Enduring Time. London: Bloomsbury.
Becker, Howard, Saul. 1982. Art Worlds. Berkeley in Los Angeles, California: University of California Press.
Bishop, Claire. 2005. Artificial Hells: Participatory Art and the Politics of Spectatorship. London: Verso. Slovenski prevod: Bishop, Claire. 2012. Umetni pekli : participatorna umetnost in politika gledalstva. Prevedla Aleksandra Rekar. Ljubljana: Maska.
Boltanski, Luc, in Eve Chiapello. 2005. The New Spirit of Capitalism. London:
Verso.
Brown, Andrew, R. in Andrew Sorensen. 2009. »Integrating Creative Practice and Research in the Digital Media Arts.« V Practice-led Research, Research-led Practice in the Creative Arts, uredila Hazel Smith in Roger T. Dean, 153–165. Edinburgh: Edinburgh University Press.
Brunton, Eileen. 2004. The Challenger Expedition, 1872–1876: a visual index. London: Natural History Museum.
Candy, Linda, in Ernest Edmonds. 2018. »Practice-Based Research in the Creative Arts: Foundations and Futures from the Front Line.« Leonardo 51 (1): 63–69. https://doi.org/10.1162/LEON_a_01471.
Candy, Linda. 2020. The Creative Reflective Practitioner: Research Through Making and Practice. London: Routledge.
Dick, Philip Kindred. 2012. Confessions of a Crap Artist. New York: First Mariner Books Edition. Slovenski prevod: Dick, Philip Kindred. 2011. Izpovedi pokvarjenega umetnika. Prevedel Miro Šavel. Ljubljana: Založniški atelje Blodnjak.
Ewald, Wendy, Lisa Lord, in Katherine Hyde. 2012. Literacy & Justice Through Photography: A Classroom Guide. New York: Teachers College Press.
Flusser, Vilém. 2000. Towards a Philosophy of Photography. Prevod Angelo Matthews. London: Reaktion Books. Slovenski prevod: Flusser, Vilém. 2010. K filozofiji fotografije. Prevedla Anja Naglič. Ljubljana: Membrana.
Flusser, Vilém. 2004. Writings. Prevod Erik Eisel. Minnesota: University of Minnesota Press.
Flusser, Vilém. 2011. Into the Universe of Technical Images. Prevod Nancy Roth. Minnesota: University of Minnesota Press.
Guattari, Félix. 1995. Chaosmosis: An Ethico-aesthetic Paradigm. Bloomington in Indianapolis: Indiana University Press.
Hughes, Holly Stuart. 2018. »Interview: Wendy Ewald, Pioneer of Collaborative Photography.« PDN Online, 1. junij 2018. https://pdnonline.com/features/photographer-interviews/interview-wendy-ewald-pioneer-of-collaborative-photography.
Luvera, Anthony. 2010. »Residency.« Photographies 3 (2): 225–241. https://doi.org/10.1080/17540763.2010.499616.
McLeod, Gary. 2012. »In the wake of SNS challenger: Rephotographing collectively online with informal learners.« Art, Design & Communication in Higher Education 11 (2): 177–197. https://doi.org/10.1386/ adch.11.2.177_1.
McLeod, Gary in Tad Hara. 2023. »Photomedia Literacy in Ruins: Student attitudes towards digital and analogue photomedia when creating an archive for the future.« V Visual Pedagogies in Higher Education: Between theory and practice, uredila Joanna Kędra, 105–119. Leiden: Brill.
McManus, Karla. 2011. »Objective Landscapes: The Mediated Evidence of Repeat Photography.« Intermédialités št. 17: 105–118. https://doi.org/10.7202/1005751ar.
McNamara, Andrew. 2012. »Six rules for practice-led research.« Text: Journal of Writing and Writing Courses 16 (14): 1–15. http://www.textjournal.com.au/speciss/issue14/McNamara.pdf.
Messaris, Paul. 1994. Visual Literacy: Image, Mind, and Reality. Boulder, Colorado: Westview Press.
Messaris, Paul. 1996. Visual Persuasion: The Role of Images in Advertising. London: Sage.
Messaris, Paul. 2012. »Visual ‘Literacy’ in the Digital Age.« Review of Communication 12 (2): 101–117. https://doi.org/10.1080/15358593.2011.653508.
Packard, Josh. 2008. »‘I’m gonna show you what it’s really like out here’: the power and limitation of participatory visual methods.« Visual Studies 23 (1): 63–77. https://doi.org/10.1080/14725860801908544.
Palmer, Daniel. 2020. Photography and Collaboration: From conceptual art to crowdsourcing. London: Bloomsbury. Kindle edition.
Pauwels, Luc. 2015. Reframing Visual Social Science: Towards a More Visual Sociology and Anthropology. Cambridge: Cambridge University Press.
Rancière, Jacques. 1987. The Ignorant Schoolmaster: Five lessons in Intellectual Emancipation. Prevod Kristen Ross. Stanford, CA: Stanford University Press.
Rancière, Jacques. 2009. The Emancipated Spectator. Prevod Gregory Elliott. London: Verso.
Senf, Rebecca. 2012. »Reconstructing the view: An illustrated guide to process and method.« V Reconstructing the view: The Grand Canyon photographs of Mark Klett and Byron Wolfe, Mark Klett, Byron Wolfe, Rebecca Senf, in Stephen Pyne, 15–46. Berkeley: University of California Press.
Smith, Trudi. 2007. »Repeat Photography as a Method in Visual Anthropology.« Visual Anthropology, 20 (2): 179–200. https://doi.org/10.1080/08949460601152815.
TOCOPG – The Tokyo Organising Committee of the Olympic and Paralympic Games. 2018. 2020 Guidebook [English].
Wajcman, Judy. 2014. Pressed for Time: The Acceleration of Life in Digital Capitalism. Chicago: The University of Chicago Press.
Wang, Caroline, Jennifer Cash in Lisa Powers. 2000. »‘Who knows the streets as well as the homeless?’ Promoting personal and community action through photovoice.« Health Promotion Practice 1 (1): 81–89. http://doi.org/10.1177/1524839900001001.
“Toda, saj veste, profit.”
Ⓒ 2021 Membrana - Vse pravice pridržane
avtor: Andreas Müller-Pohle
produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, Ljubljana in zavod Membrana
kuratorstvo in postavitev: Jan Babnik in Nataša Ilec Kralj
kustosinja razstavnega programa Cankarjevega doma: Katja Ogrin
22. marec–14. maj 2023, Mala galerija Cankarjevega doma
Otvoritev: 22. marec ob 20. uri.
VODENI OGLEDI:
10. maj 2023 ob 13. uri, Mala galerija Cankarjevega dom (vodi Jan Babnik)
14. maj 2023, ob 11. uri (zaključek razstave), Mala galerija Cankarjevega dom (vodi Jan Babnik)
razstavljoči avtorji: Anne Noble, Ewa Doroszenko, Goran Bertok, Gorkem Ergun, Karina-Sirkku Kurz, Špela Šivic
produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, Ljubljana in zavod Membrana
zasnova: zavod Membrana (Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj)
kuratorstvo in postavitev: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kustosinja razstavnega programa Cankarjevega doma: Katarina Hergouth
19. januar–1. marec 2022, Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: 19. januarja ob 19. uri.
Koža, 19. januar – 1. marec 2022
Mednarodna fotografska razstava
Cankarjev dom, prvo preddverje
otvoritev: 19.1.2022 ob 19:00
avtorji: Goran Bertok, Ewa Doroszenko, Görkem Ergün, Karina-Sirkku Kurz, Anne Noble, Špela Šivic
zasnova razstave: zavod Membrana – Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kuratorstvo: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
produkcija: Cankarjev dom in zavod Membrana
Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 30. avgust 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 4. oktober 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.
Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 11. junij 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 16. avgust 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.
Prijave sprejemamo do vključno ponedeljka 26. 10. 2020 na:
elektronski naslov: info@membrana.org
in/ali
poštni naslov: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana
Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 27. julij 2020. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 21. september 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.
kje: Cankarjev dom, sejna soba M3/4
kdaj: 27. februar 2020, 0b 18. uri
20. januar–1. marec 2020 / Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: Predstavitev na strani CD
ČE, 30. jan 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, in Špelo Škulj, vizualno umetnico
ČE, 6. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Janom Babnikom, sokuratorjem razstave, in Miho Godcem, vizualnim umetnikom
ČE, 20. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, Miho Godcem in Valerie Wolf Gang, vizualnima umetnikoma
ČE, 27. feb 2020, ob 18.00 // Pogovor z Marion Balac, vizualno umetnico, in Jožetom Guno, docentom na Fakulteti za elektrotehniko UL
kje: Galerija Jakopič, Ljubljana, v sklopu razstave Jaka Babnik: Pigmalion
kdaj: 5. december 2019
trajanje: 18.00 – 21.00
sodelujeta: dr. Victor Burgin, dr. Ilija T. Tomanić
moderator: dr. Jan Babnik
Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 16. december 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 16. marec 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.