Članek Archives - Membrana

arhiv

št. -
2025
30/12/2025

Članek

Manjkajoči člen slovenske sodobne umetnosti – ali se zgodovina ponavlja?

Fenomen Hidrogizma in druga gibanja v sedemdesetih letih Luka Savić

Luka Savić

št. -
2025
30/12/2025

20 min.

Ko poskušamo razumeti umetniška gibanja sedemdesetih let, hitro opazimo, kako krhke so lahko meje med tem, kar zgodovina ohrani, in tem, kar v njej preprosto izgine. Gibanje, ki je delovalo zunaj institucij, brez želje po potrditvi in brez jasnega načrta za lastno nadaljnje življenje, je prav zaradi svoje improvizirane narave ostalo večinoma zamolčano. A to ne pomeni, da ni bilo pomembno – ravno nasprotno.

Besedilo raziskuje prezrto poglavje slovenske sodobne umetnosti iz sedemdesetih let, ki se je oblikovalo v študentskem naselju v Ljubljani. Predstavlja manj znana umetniška gibanja in skupine, ki so delovali zunaj institucij in zavračali tradicionalne modele razstavljanja, kritike in kuratorskega nadzora. Poseben poudarek je namenjen projektu Hidrogizma, gledališkim in performativnim praksam, glasbenim eksperimentom in samozaložniškim publikacijam Iztoka Osojnika. Avtor opozori na zgodovinski spregled teh praks in na vzporednice z gibanjem OHO, s čimer pokaže, kako so lokalni konflikti, institucionalna nezaupljivost in pomanjkanje arhiviranja vplivali na to, da se ti fenomeni niso trajno zapisali v uradno umetnostno zgodovino. Besedilo tako razgrinja manjkajoči člen slovenske umetniške scene in poziva k ponovni obravnavi teh raznovrstnih, eksperimentalnih in pogosto pozabljenih ustvarjalnih praks.

Ključne besede: alternativa, antiinstitucionalna praksa, Hidrogizma, OHO, sedemdeseta leta, študentsko naselje, umetniška gibanja

Luka Savić, rojen leta 1990 v Ljubljani, je umetnik in filozof. Študiral je likovno umetnost na Akademiji za vizualne umetnosti (AVA) in filozofijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, leta 2022 pa je zaključil magisterij iz transdisciplinarne umetnosti na Univerzi za uporabne umetnosti na Dunaju. Njegova dela so bila razstavljena po vsej Evropi, med drugim v Mahler & LeWitt Studios (Spoleto), Arte Fiera Polis (Bologna), na 31. bienalu grafičnih umetnosti (Ljubljana), na sejmu Vienna Contemporary, v Galeriji ŠKUC, na dogodku Light Night Leeds, v dunajski Kunsthalle, na 10. trienalu sodobne umetnosti U3 (Ljubljana) in v Palais de Tokyo (Pariz), kjer je rekonstruiral performanse skupine OHO. Med letoma 2011 in 2017 je sodeloval kot asistent Mirana Moharja (skupina IRWIN), od leta 2017 pa sodeluje z studijskim arhivom Davida Gotharda. Predaval je na številnih prizoriščih po Evropi, med drugim na ALUO (Ljubljana), GHMP (Praga), Royal College of Art (London), Mestni galeriji (Bratislava) in v Palais de Tokyo (Pariz), s poudarkom na umetnosti in filozofiji. Luka je objavil intervjuje z Mladenom Dolarjem, Aleksandro Vajd, Vidom Simonitijem, Pierrom Bal-Blancom in drugimi. Njegova besedila so bila objavljena v BAUHAUS – BAUMENSCH (Filozofska fakulteta, Ljubljana), Returning the Gaze (Cukrarna, Ljubljana), From Within, Down and Above (UMPRUM – Praga) ter nedavno v kritični monografiji 69 – Laurent Fiévet, ki jo je izdal Naima (Pariz–Berlin). Med letoma 2023 in 2025 je raziskoval skupino OHO za zbirko Kontakt (Dunaj), trenutno pa poučuje na AVA v Ljubljani.

Alajbegović, Zemira. 1982. Alternativni spektakli: FV-112/15. Problemi 12, no. 226 (vol. XX). Ljubljana.

Gene, Ray. 2001. Joseph Beuys: Mapping the Legacy. New York: D.P.A.

Grotowski, Jerzy. 2002. Towards a Poor Theatre. New York: Routledge.

Haacke, Hans. 1987. Unfinished Business. Cambridge, MA, and London: MIT Press.

Krajnc, Maja. 2010. Dislocirano tretje oko in slikanje: OM produkcija. Poskus zabeležke. Ljubljana: KINO!.

Osojnik, Iztok, Dušan Pirih-Hup, Jani Osojnik, Iztok Šmajs, Vesna Černivec, Miran Mohar, Samo Perpar, Gregor Razpotnik. 1980. Hidrogizma Zagreb. Razsatava. Zagreb: Galerija studentskog centra.

Šav, Vlado. 1999. Obred in gledališče. Koper: Annales.

Stepančič, Lilijana. n.d. “Production of Photocopied Books by Iztok Osojnik (1).” Grafički Kolektiv. Dostopano 9. decembra, 2025. https://www.grafickikolektiv.org/gks/html/en/simpozijum_lstepancic_eng.php.

št. -
2025
30/12/2025

Članek

Ohraniti pri življenju ali pustiti umreti

Umetnost v biopolitičnem režimu

Luka Savić

št. -
2025
30/12/2025

23 min.

»V tem okviru se pojavi osrednja teza: umetniško arhiviranje ni nevtralen proces, temveč način upravljanja življenja in pomena.«

Članek obravnava razmerje med arhivom, umetniškim delom in oblastjo po načelih biopolitične teorije. Izhodišče je vprašanje, kako se umetnost v pozni moderni in postkonceptualni dobi preoblikuje v polje, kjer dokument in arhiv pridobita ontološki status umetniškega dela. Na primeru britanskega institucionalnega modela (galerija Tate) in vzhodnoevropskih praks samo-arhiviranja avtor razpira napetost med biopolitičnim nadzorom in avtonomijo umetniškega subjekta. Analiza pokaže, da arhiv ni zgolj orodje spomina, temveč mehanizem, ki strukturira življenje umetnosti – od njenega ustvarjanja do kanonizacije. Vzhodnoevropske prakse, kot jih predstavlja skupina OHO, razkrivajo možnost drugačne uporabe arhiva: kot prostora samoorganizacije, samo-historizacije in odpora. S tem se vzpostavi konceptualni prehod od biopolitike kot tehnologije nadzora k biopolitični produkciji kot potencialu ustvarjalne skupnosti. Članek tako predlaga branje arhiva kot živega procesa, v katerem se umetnost ne ohranja zgolj zaradi preteklosti, temveč zaradi vztrajanja v prihodnosti – kot praksa, ki nenehno preizprašuje meje lastne zgodovine.

Ključne besede: arhiv, biopolitika, multituda, postkonceptualizem, samo-historizacija, vzhodnoevropska neoavantgarda

Njegova dela so bila razstavljena po vsej Evropi, med drugim v Mahler & LeWitt Studios (Spoleto), Arte Fiera Polis (Bologna), na 31. bienalu grafičnih umetnosti (Ljubljana), na sejmu Vienna Contemporary, v Galeriji ŠKUC, na dogodku Light Night Leeds, v dunajski Kunsthalle, na 10. trienalu sodobne umetnosti U3 (Ljubljana) in v Palais de Tokyo (Pariz), kjer je rekonstruiral performanse skupine OHO.

Med letoma 2011 in 2017 je sodeloval kot asistent Mirana Moharja (skupina IRWIN), od leta 2017 pa sodeluje z studijskim arhivom Davida Gotharda. Predaval je na številnih prizoriščih po Evropi, med drugim na ALUO (Ljubljana), GHMP (Praga), Royal College of Art (London), Mestni galeriji (Bratislava) in v Palais de Tokyo (Pariz), s poudarkom na umetnosti in filozofiji.

Luka je objavil intervjuje z Mladenom Dolarjem, Aleksandro Vajd, Vidom Simonitijem, Pierrom Bal-Blancom in drugimi. Njegova besedila so bila objavljena v BAUHAUS – BAUMENSCH (Filozofska fakulteta, Ljubljana), Returning the Gaze (Cukrarna, Ljubljana), From Within, Down and Above (UMPRUM – Praga) ter nedavno v kritični monografiji 69 – Laurent Fiévet, ki jo je izdal Naima (Pariz–Berlin). Med letoma 2023 in 2025 je raziskoval skupino OHO za zbirko Kontakt (Dunaj), trenutno pa poučuje na AVA v Ljubljani.

Bal-Blanc, Pierre. 2022. The Continuum was Performed in the Following Manner: Notes on Documenta 14. Rome: Nero.

Foucault, Michel. 2003a. Rojstvo biopolitike. Ljubljana: Filozofski vestnik Letnik/Volume XXIV. Številka/Number 3.

Foucault, Michel. 2003b. Society Must be Defended: Lectures at the College de France 1975-76. New York: Picador.

Fuller, Peter. 1980. Beyond the Crises in Art. London: Writers and Readers Publishing Cooperative Ltd.

Groys, Boris. 2008. Art Power. Cambridge: MIT Press.

Grúň, Daniel. 2020. Subjective Histories. Self-historicization as Artistic Practice in Central-East Europe. Bratislava: Veda.

Kemp-Welch, Klara. 2017. Antipolitics in Central European Art. London–New York: I.B. Tauris & Co. Ltd.

Lemke, Thomas. 2002. Biopolitics and Beyond. On the Reception of a Vital Foucauldian Notion. https://biopolitica.org/wp-content/uploads/2014/01/biopolitics_and_beyond.pdf

Lemke, Thomas. 2009. “Foucault, Governmentality, and Critique.” V Rethinking Marxism, 14. izdaja 3, uredil XY, STRXX–STRYY. London: Routledge.

Negri, Antonio, in Hardt, Michael. 2003. Imperij. Ljubljana: Študentska založba.

Negri, Antonio, in Hardt, Michael. 2004. Multitude: War and Democracy in the Age of Empire. New York: Penguin Press.

Osborne, Peter. 2018. The Postconceptual Conditions. Brooklyn: Verso.

Spiker, Sven. 2008. The Big Archive: Art from Bureaucracy. Cambridge: MIT Press.

Zabel, Igor. 2006. East Art Map: Contemporary Art and Eastern Europe. London: Afterall: Central Saint Martins College of Art and Design: University of the Arts.

št. -
2023
16/11/2023

Članek

Ko Te Reo ō Ngā Tāngata/Glas ljudstva

Anna Brown, David Cook

št. -
2023
16/11/2023

15 min.

»Naš dom je majhen ... a zanj se je vredno boriti.« Katherine

Pri poročanju o socialnih stanovanjih na Novi Zelandiji se mediji osredinjajo predvsem na pomanjkanje, motnje v delovanju in nedostopnosti storitev. Ko te Reo ō Ngā Tāngata / Glas ljudstva je družbeno angažiran umetniški projekt, ki s posredovanjem in vizualizacijo vsebine neposredno s strani najemnikov socialnih stanovanj mestnega sveta Wellingtona, predstavlja protizgodbo medijskemu poročanju. David Cook (fotograf), Anna Brown (oblikovalka) in Mark Amery (novinar, kustos) so na podlagi metod, ki se uporabljajo v novinarstvu in etnografiji, sodelovali s tridesetimi najemniki pri soustvarjanju ulične razstave in časopisa. Kulturno raznolika ekipa je kot vodilno načelo uporabila manākitanga (opolnomočenje) in ustvarila vrsto zgodb, ki so vključevale teme protesta, trajnosti, duševnega zdravja, izkušenj migrantov in beguncev ter ustvarjalnosti. Projekt je bil predstavljen v obliki priloge tabloida, ki je bil distribuiran kot priloga regionalnega časopisa. Časopis so najemniki uporabljali tudi kot obliko aktivizma, saj so brezplačne izvode delili na ulici in, nenazadnje, tistim na položajih moči.

Ključne besede: družbeno angažirana umetnost, fotografija, Nova Zelandija, novinarstvo, socialna stanovanja, sodelovanje

David Cook je novozelandski fotograf, ki se ukvarja z družbeno angažiranimi umetniškimi projekti, ki obravnavajo skupnosti v tranziciji. Med njegovimi knjigami sta Lake of Coal: The Disappearance of a Mining Township (2007) in Meet me in the Square (2014), v kateri rekonstruira različico mesta Christchurch iz 80. let prejšnjega stoletja po uničujočem potresu leta 2011. Od leta 2016 je eden ključnih organizatorjev bienalnega festivala Photobook NZ. David je višji predavatelj fotografije na Whiti o Rehua School of Art na Univerzi Massey na Novi Zelandiji.

Anna Brown je novozelandska raziskovalka, pedagoginja in praktičarka, ki se ukvarja s sodelovalnim oblikovanjem. Njene raziskave se osredotočajo na posvetovalno sodelovanje, participativno oblikovanje politike in inovacije temelječe na oblikovanju. Vodi projekt Toi Āria: Oblikovanje za javno dobro, raziskovalni center na fakulteti za kreativne umetnosti univerze Massey, kjer je tudi profesorica. Toi Āria sodeluje z organizacijami v vladnem in neprofitnem sektorju pri oblikovanju in izvajanju politik in storitev, usmerjenih v skupnost. Anna je tudi večkrat nagrajena oblikovalka knjig in tipografinja.

Barlow, Cleve. 1991. Key Concepts in Māori Culture. Oxford University Press.

Bishop, Claire. Artificial Hells: Participatory Art and the Politics of Spectatorship. Verso Books, 2023. Slovenski prevod: Bishop, Claire. 2012. Umetni pekli: participatorna umetnost in politika gledalstva. Prevedla Aleksandra Rekar. Ljubljana: Maska.

Boraman, Toby. 2016. »The Independent Left Press and the Rise and Fall of Mass Dissent in Aotearoa since the 1970s.« Counterfutures 1 (March 1). https://doi.org/10.26686/cf.v1i0.6441.

Burbridge, Ben, and Anthony Luvera. 2019. »What We Don’t Talk about When We Talk about Photography and Participation.« Photography and Culture 12, no. 3 (July 3): 351–63. https://doi.org/10.1080/17514517.2019.1640499.

Campbell, Georgina. 2023. »Housing Crisis: Wellington’s 1000 Affordable Apartment Units Target in Doubt.« NZ Herald, June 7, 2023. https://www.nzherald.co.nz/nz/housing-crisis-wellingtons-1000-affordable-apartment-units-target-in-doubt/F2LK75LZB5G4LLX5KYOFYOASRM/.

Matarasso, F. 2019. »A Restless Art: How Participation Won, and Why It Matters.« Nordic Journal of Arts, Culture and Health 2, no. 2 (December 2): 158–62. https://doi.org/10.18261/issn.2535-7913-2020-02-08.

Collins, Simon, and Jeremy Rose. »Case Studies: City Voice, an Alternative to the Corporate Model.« Pacific Journalism Review, September 1, 2004. https://doi.org/10.24135/pjr.v10i2.803.

Corlett, Eva. 2021. »‘Pressures Have Built up’: How Can New Zealand Solve Its Social Housing Crisis?« The Guardian, July 11, 2021. https://www.theguardian.com/world/2021/jul/11/pressures-have-built-up-how-can-new-zealand-solve-its-social-housing-crisis.

Gábor. 2022. »Launching City Voice: News You Can Use.« Library Blog, May 26, 2022. https://www.wcl.govt.nz/blog/index.php/2022/05/26/launching-city-voice-news-you-can-use/.

Rosler, Martha. »In, Around, and Afterthoughts (On Documentary Photography): History and Theory.« In The Photography Reader, edited by Liz Wells. Slovenski prevod: Rosler, Martha. 2017. »Dokumentarni fotografiji do dna in ob rob.« V Dva spisa o fotografiji, uredil Jan Babnik, 2–52. Ljubljana: Membrana.

Venables, David. 2001. »City Voice: A Community Newspaper Does Public Journalism. [Based on a Paper Delivered at the Journalism Education Conference (2000: Mooloolaba, Qld).].« The Australian Journalism Review 23, no. 2 (December 1): 21. https://search.informit.org/doi/10.3316/ielapa.200204958.

št. -
2023
06/11/2023

Članek

Izpovedi »pokvarjenega« vizualnega raziskovalca

Gary McLeod

št. -
2023
06/11/2023

23 min.

Cilj participativnih fotografskih metod je odpraviti pristranskost in privilegije raziskovalcev tako, da v proces raziskovanja vključijo tudi osebe, ki niso raziskovalci. Tovrstne pristope je težko oceniti in replicirati glede na predanost raziskovalcev in velikodušnost drugih udeležencev. Še več, pričakovanje strogega izvajanja lahko pomeni dodaten pritisk, še posebej če so raziskovalci podvrženi strožjemu nadzoru pri porabi proračuna, spoštovanju ekološke ozaveščenosti in etičnih smernic, pri upravljanju časa in pri administrativnih zahtevah. Fotografom, ki razmišljajo, da bi uporabili participativne metode, se priporoča, naj dobro premislijo, če je tak pristop zares primeren, manj pa se govori o vrednosti spodletele ali kaotične fotografske prakse. Pričujoči članek ponuja kritičen razmislek o participativnih elementih praktično vodenega raziskovanja na Japonskem v obdobju desetih let. Natančneje povedano, prispevek problematizira dva raziskovalna fotografska projekta, kjer je participativni pristop privedel do metodoloških premikov v avtorjevi ustvarjalni praksi. Pri tem odkriva napetost med učenjem vsakdanjih uporabnikov fotoaparatov in njihovim emancipiranjem z različnimi fotografskimi programi in pretrese, kako jasneje izpostaviti – kar sicer ni privlačno – negotovosti in časovno revščino, ki pestijo skupno raziskovanje.

Ključne besede: časovna revščina, negotovost, participativna fotografija, participativne raziskovalne metode, raziskovanje, vsakdanji uporabniki fotoaparatov

Gary McLeod je docent na oddelku za vizualno oblikovanje na univerzi v Cukubi na Japonskem, kjer poučuje fotomedije. Diplomiral je iz likovne umetnosti (Wimbledon School of Art) in digitalne umetnosti (Camberwell College of Art), leta 2016 pa je na London College of Communication doktoriral s praktično vodeno raziskavo fotografij, nastalih med Challengerjevo odpravo (1872–1876). Čeprav se je usposabljal za komercialno digitalno fotografijo, se pri fotomedijski praksi večinoma ukvarja z vsakdanjo uporabo fotoaparata v okvirih časa, podobe in odgovornosti. Pri raziskovanju obravnava refotografiranje (pogost sklop praks ponovnega obiskovanja lokacij s predhodno posnetih fotografij) z namenom razvijanja in širjenja fotomedijske pismenosti.

gm@geijutsu.tsukuba.ac.jp

Azoulay, Ariella. 2008. The Civil Contract of Photography. New York: Zone Books.

Azoulay, Ariella. 2016. »Photography Consists of Collaboration: Susan Meiselas, Wendy Ewald, in Ariella Azoulay.« Camera Obscura: Feminism, Culture, and Media Studies 31, št. 1 (91): 187–201. https://doi.org/10.1215/02705346-3454496.

Baraitser, Lisa. 2017. Enduring Time. London: Bloomsbury.

Becker, Howard, Saul. 1982. Art Worlds. Berkeley in Los Angeles, California: University of California Press.

Bishop, Claire. 2005. Artificial Hells: Participatory Art and the Politics of Spectatorship. London: Verso. Slovenski prevod: Bishop, Claire. 2012. Umetni pekli : participatorna umetnost in politika gledalstva. Prevedla Aleksandra Rekar. Ljubljana: Maska.

Boltanski, Luc, in Eve Chiapello. 2005. The New Spirit of Capitalism. London:

Verso.

Brown, Andrew, R. in Andrew Sorensen. 2009. »Integrating Creative Practice and Research in the Digital Media Arts.« V Practice-led Research, Research-led Practice in the Creative Arts, uredila Hazel Smith in Roger T. Dean, 153–165. Edinburgh: Edinburgh University Press.

Brunton, Eileen. 2004. The Challenger Expedition, 1872–1876: a visual index. London: Natural History Museum.

Candy, Linda, in Ernest Edmonds. 2018. »Practice-Based Research in the Creative Arts: Foundations and Futures from the Front Line.« Leonardo 51 (1): 63–69. https://doi.org/10.1162/LEON_a_01471.

Candy, Linda. 2020. The Creative Reflective Practitioner: Research Through Making and Practice. London: Routledge.

Dick, Philip Kindred. 2012. Confessions of a Crap Artist. New York: First Mariner Books Edition. Slovenski prevod: Dick, Philip Kindred. 2011. Izpovedi pokvarjenega umetnika. Prevedel Miro Šavel. Ljubljana: Založniški atelje Blodnjak.

Ewald, Wendy, Lisa Lord, in Katherine Hyde. 2012. Literacy & Justice Through Photography: A Classroom Guide. New York: Teachers College Press.

Flusser, Vilém. 2000. Towards a Philosophy of Photography. Prevod Angelo Matthews. London: Reaktion Books. Slovenski prevod: Flusser, Vilém. 2010. K filozofiji fotografije. Prevedla Anja Naglič. Ljubljana: Membrana.

Flusser, Vilém. 2004. Writings. Prevod Erik Eisel. Minnesota: University of Minnesota Press.

Flusser, Vilém. 2011. Into the Universe of Technical Images. Prevod Nancy Roth. Minnesota: University of Minnesota Press.

Guattari, Félix. 1995. Chaosmosis: An Ethico-aesthetic Paradigm. Bloomington in Indianapolis: Indiana University Press.

Hughes, Holly Stuart. 2018. »Interview: Wendy Ewald, Pioneer of Collaborative Photography.« PDN Online, 1. junij 2018. https://pdnonline.com/features/photographer-interviews/interview-wendy-ewald-pioneer-of-collaborative-photography.

Luvera, Anthony. 2010. »Residency.« Photographies 3 (2): 225–241. https://doi.org/10.1080/17540763.2010.499616.

McLeod, Gary. 2012. »In the wake of SNS challenger: Rephotographing collectively online with informal learners.« Art, Design & Communication in Higher Education 11 (2): 177–197. https://doi.org/10.1386/ adch.11.2.177_1.

McLeod, Gary in Tad Hara. 2023. »Photomedia Literacy in Ruins: Student attitudes towards digital and analogue photomedia when creating an archive for the future.« V Visual Pedagogies in Higher Education: Between theory and practice, uredila Joanna Kędra, 105–119. Leiden: Brill.

McManus, Karla. 2011. »Objective Landscapes: The Mediated Evidence of Repeat Photography.« Intermédialités št. 17: 105–118. https://doi.org/10.7202/1005751ar.

McNamara, Andrew. 2012. »Six rules for practice-led research.« Text: Journal of Writing and Writing Courses 16 (14): 1–15. http://www.textjournal.com.au/speciss/issue14/McNamara.pdf.

Messaris, Paul. 1994. Visual Literacy: Image, Mind, and Reality. Boulder, Colorado: Westview Press.

Messaris, Paul. 1996. Visual Persuasion: The Role of Images in Advertising. London: Sage.

Messaris, Paul. 2012. »Visual ‘Literacy’ in the Digital Age.« Review of Communication 12 (2): 101–117. https://doi.org/10.1080/15358593.2011.653508.

Packard, Josh. 2008. »‘I’m gonna show you what it’s really like out here’: the power and limitation of participatory visual methods.« Visual Studies 23 (1): 63–77. https://doi.org/10.1080/14725860801908544.

Palmer, Daniel. 2020. Photography and Collaboration: From conceptual art to crowdsourcing. London: Bloomsbury. Kindle edition.

Pauwels, Luc. 2015. Reframing Visual Social Science: Towards a More Visual Sociology and Anthropology. Cambridge: Cambridge University Press.

Rancière, Jacques. 1987. The Ignorant Schoolmaster: Five lessons in Intellectual Emancipation. Prevod Kristen Ross. Stanford, CA: Stanford University Press.

Rancière, Jacques. 2009. The Emancipated Spectator. Prevod Gregory Elliott. London: Verso.

Senf, Rebecca. 2012. »Reconstructing the view: An illustrated guide to process and method.« V Reconstructing the view: The Grand Canyon photographs of Mark Klett and Byron Wolfe, Mark Klett, Byron Wolfe, Rebecca Senf, in Stephen Pyne, 15–46. Berkeley: University of California Press.

Smith, Trudi. 2007. »Repeat Photography as a Method in Visual Anthropology.« Visual Anthropology, 20 (2): 179–200. https://doi.org/10.1080/08949460601152815.

TOCOPG – The Tokyo Organising Committee of the Olympic and Paralympic Games. 2018. 2020 Guidebook [English].

Wajcman, Judy. 2014. Pressed for Time: The Acceleration of Life in Digital Capitalism. Chicago: The University of Chicago Press.

Wang, Caroline, Jennifer Cash in Lisa Powers. 2000. »‘Who knows the streets as well as the homeless?’ Promoting personal and community action through photovoice.« Health Promotion Practice 1 (1): 81–89. http://doi.org/10.1177/1524839900001001.

št. -
2023
26/10/2023

Članek

Manifestu osvobojene podobe naproti 2. del

Andrew Dewdney, Ben Burbridge

št. -
2023
26/10/2023

18 min.

Prevladujoči red si prizadeva, da mladi ne bi dobili priložnosti za razvijanje znanj in orodij (to zajema tudi radost in upanje), ki so nujna za oblikovanje radikalno sodelovalne prihodnosti, kakršno terjajo njihovi gmotni interesi.

V prispevku razpravljava o tem, kako dragocene so sodelovalne prakse pri ustvarjanju podob, še posebej v povezavi s tehnološkimi spremembami in načinom kapitalistične reprodukcije. Razpravo o sodelovanju umestiva v kontekst tradicije radikalnega antikapitalističnega ustvarjanja podob in tega, kakšne oblike kontinuitete in nadgradnje te tradicije se lahko porodijo v sodobnih medijskih in izobraževalnih praksah. Izhodišče za najino razpravo je provokativno stališče, da fotografija ne more več delovati kot progresivni politični medij, ker danes za privzeti medij podobe velja omrežno računalništvo, kar podrobno pretreseva v nadaljevanju. V nasprotju s tem so nedavni »sodelovalni obrat« v umetniški praksi in praksi kot raziskavi večkrat navajali kot pozitivno kritično usmeritev v fotografiji. V prispevku obravnavava sodelovanje v smislu vključevanja v neoliberalne institucije, a tudi kot sredstvo upora; prvo spodbuja komodifikacijo znanja, drugo pa nakazuje možnost za razvoj osvobojene paradigme znanja, prenovo učnih načrtov in reorganizacijo univerz. V ta namen v prispevku predstaviva tudi osnutek manifesta za sodelovanje.

Ključne besede: družbena omrežja, fotografija, izobraževanje, politika, praksa, prihodnost, sodelovanje

Ben Burbridge je pisec, kustos in akademik, med drugim je objavil naslednje monografije: Revelations: Experiments in Photography (Razkritja: eksperimenti v fotografiji) (MACK, 2015), Photography Reframed (Fotografija v novem okviru) (I B Tauris, 2018) in Photography After Capitalism (Fotografija po kapitalizmu) (Goldsmiths, 2020). Trenutno dela kot profesor vizualne kulture in vodja oddelka za umetnostno zgodovino na Univerzi v Sussexu.

Andrew Dewdney je ustanovitelj in sodirektor Centra za preučevanje omrežne podobe (The Centre for the Study of the Networked Image) na Šoli za umetnost in kreativne industrije na univerzi South Bank v Londonu. Leta 2021 je pri založbi Goldsmiths University Press objavil monografijo Forget Photography (Pozabiti fotografijo), pred kratkim, leta 2022, pa je skupaj s Katrino Sluis uredil knjigo The Photographic Image in Post-Digital Culture (Fotografska podoba v postdigitalni kulturi) za založbo Routledge. Veliko piše in predava o politiki vizualne kulture, kulturni vrednosti in tehnoloških spremembah. Je profesor raziskovalec, trenutno se ukvarja tudi s supervizijo doktorskega študija.

Burbridge, Ben. 2020. Photography After Capitalism. London: Goldsmiths Press.

Burbridge, Ben. 2022. »Post-Capitalist Photography.« V The Networked Image in Post-Digital Culture, uredila Anthony Dewdneyin Katarina Sluis. London: Routledge.

Dewdney, Andrew. 2016. Co-curating in the Networks. London: The Photographers’ Gallery Online.

Dewdney, Andrew. 2021. Forget Photography. London: Goldsmiths Press.

Dewdney, Andrew, in Sluis, Katrina. 2022. The Networked Image in Post-Digital Culture. London: Routledge.

Hall, Stuart. 2007. Black British Art, The Revolt of the Artist. Tate Online.

Fisher, Mark. 2009. Capitalist Realism. London: Zero Books.

Fisher, Mark. 2019. »Acid Communism.« Nedokončan uvod. BLACKOUT ((Poetry & Politics)) blog, 25. April, 2019. https://my-blackout.com/2019/04/25/mark-fisher-acid-communism-unfinished-introduction/.

Gilbert, Jeremy. 2013. Common Ground: Democracy and Collectivity in an Age of Individualism. London: Pluto.

Gilbert, Jeremy. 2020. Twenty-First Century Socialism. Cambridge: Polity.

Brecht, Bertolt. 1930 Three-Penny Lawsuit, citirano v Edwards, Steve. 2018. Photography-A Marxist Bibliography. Revue Periode.

Flusser, Vilém. 2000. Towards a Philosophy of Photography. Chicago: University Press. Slovenski prevod: Flusser, Vilém. 2010. K filozofiji fotografije. Prevedla Anja Naglič. Ljubljana: Membrana.

Palmer, Daniel. 2017. Photography and Collaboration: From Conceptual Art to Crowdsourcing. London: Routledge.

Azoulay, Ariella. 2008. The Civil Contract of Photography. Princeton University Press.

Dean, Jodi. 2016. Crowds and Party. London in New York: Verso.

Jones, Owen. 2020. This Land: The Story of a Movement. London: Allen Lane.

Milburn, Keir. 2019. Generation Left. Cambridge: Polity.

št. -
2023
23/10/2023

Članek

Manifestu osvobojene podobe naproti

Andrew Dewdney, Ben Burbridge

št. -
2023
23/10/2023

14 min.

Ključne besede: družbena omrežja, fotografija, izobraževanje, politika, praksa, prihodnost, sodelovanje