- 2010
- 10/11/2010
< 1 min.
Film in fotografija odlično sobivata, čeprav se v samem bistvu ne razumeta prav dobro, sta bližnja sorodnika, ki pa ne govorita istega jezika. Gre za polji, navidezno tako dobro raziskani, da se tudi njun preplet v svojih teoretskih in praktičnih potencialih zdi že zdavnaj preiskan. To naj bi veljalo tudi za njun razstavni potencial. Nič naj ne bi bilo bolj očitnega od zaustavitve filma in povečanja določene filmske sličice, nič bolj očitnega od razstavljanja fotografij v serijah, ki fotografijo razgibajo in pripovedujejo zgodbo. Povečan filmski fotogram in fotografska zgodba, zamrznjen film in fotografija v gibanju. V odnosu do filma fotografija deluje kot skrepenela forma, zamrznjen kader – film, ki se nikoli ne odvije. Zdi se, da je fotografija vezana na pretekli čas, na zamrznitev objekta, medtem, ko se film odvija, teče in živi pred našimi očmi. Iz te »preprostosti« fotografije pa izhajata tudi njena avtoriteta in moč, fotografi ja nenehno potrjuje že preteklo, film pa gradi svoj čas. Razstava Zarota molka, plod sodelovanja filmskih in fotografskih ustvarjalcev, tistih ki so razstavo postavljali in tistih katerih dela so postavljena na ogled, je lekcija nečesa drugega. Razmerje, ki naj bi bilo dokaj jasno in predvsem vsem očitno, se je pri izboru, obdelavi in odločitvah povezanih z razstavo, postavilo na glavo. Prepričanje, da je jasno, kaj naj bi imela film in fotografija skupnega in v čem sta si različna, se razblini ob poplavi še neraziskanih povezav, pomenov in dilem, ki se porajajo med filmom in fotografijo. Film in fotografija sta preveč prepletena, da bi lahko ujeli trenutek pred zlitjem teh dveh ustvarjalnih pristopov, da bi lahko povsem razgradili to kompleksno razmerje, katerega rezultat je filmska podoba. Kar preostane, je dosleden prikaz tega razmerja na način sopostavitve različnih trenutkov njunega prepleta na specifično fotografski način. Rezultat je razstava Zarota molka.
– Jan Babnik, Jurij Meden, Peter Rauch
Jan Babnik (1977) živi in dela v Ljubljani kot urednik, kurator, pisec in učitelj. Je glavni in odgovorni urednik revije Fotografija in direktor zavoda Membrana, izdajatelja revij Fotografija in Membrana, knjig o fotografiji in fotografski teoriji ter organizatorja izobraževalnih delavnic (Šola kritike fotografije). Od leta 2005 član Slovenskega društva za estetiko. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je diplomiral iz filozofije in sociologije kulture, kasneje pa na isti fakulteti pridobil naziv magister znanosti s področja zgodovine filozofije in fenomenologije. Doktoriral je na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem – smer Filozofija in teorija vizualne kulture.
Peter Rauch je arhitekt, fotograf in predavatelj. V ustvarjalni praksi secira materijo grajenih objektov in vztraja v nasprotju dokumenta in konstrukcije. Na področju teorije raziskuje vznik mišljenja, v konstituciji objekta in vprašanje preloma v poljih umetnosti, znanosti in politike. Predava na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje ter na Oddelku za fotografijo VIST v Ljubljani.
Leon Dolinšek (1932 – 2009)
Dolinšek je leta 1952 v Beogradu končal Srednjo tehniško šolo. V šestdesetih letih 20. stoletja je postal fotoreporter na Delu in tako stopil na pot poklicnega fotografa. Njegove reportažne fotografije se nanašajo predvsem na žanrske prizore, predvsem ljudi z ulice. S prihodom v ljubljansko Dramo je Dolinšek vnesel svežino tudi v gledališko fotografijo. K igri in igralcem je znal pristopil s posebnim občutkom. S fotoaparatom je prvi na Slovenskem prestopil gledališki portal, fotografiral je prizore med vajami ter gledališki fotografiji zagotovil živost in dinamiko. Posebno mesto v njegovem opusu zavzemajo fotografije s snemanj filmov. Intenzivneje je sodeloval predvsem z M. Klopčičem. Vstopal in slikal je tudi v ateljejih slovenskih kiparjev in slikarjev.
Karpo Godina (1943)
Rojen v Skopju (Makedonija). V šestdesetih študiral filmsko režijo na AGRFT v Ljubljani, kjer kasneje predaval kot profesor. Kot direktor fotografije je posnel 21 celovečernih filmov. Njegovemu prvemu celovečercu Splav meduze (1980) sta sledila Rdeči boogie (1982) in Umetni raj (1990). Vsi trije so bili predstavljeni na skoraj vseh večjih festivalih po svetu.
Karol Grossmann (1864 – 1929)
Karol Grossmann je bil razgledan in izobražen človek, ukvarjal se je z literaturo, gledališčem, prevajanjem in predavanji. Leta 1905/6 je posnel prve slovenske filme: Odhod od maše v Ljutomeru, Sejem v Ljutomeru in Na domačem vrtu. Prva dva sta oživljeni fotografiji, kar je temeljna značilnost pionirskega obdobja zgodovine filma. V tretjem, ki prikazuje ženo Matildo z dojenčkom v naročju ter hčerki Drago in Boženo, ki tekata od vrtnega paviljona proti kameri, pa je v enem statičnem kadru razkril »lestvico planov«.
Janez Kališnik (1951)
Od devetdesetih let 20. stoletja naprej je aktiven v filmskem svetu, zlasti kot snemalec in direktor fotografije. Kot direktor fotografije je med drugim sodeloval pri filmih Halgato (1994), Stari most (1998), En dan (2001), Mati (2002), Temna stran lune (2006) in Otroci s Petrička (2007).
Matjaž Klopčič (1934 – 2007)
Filmsko snemanje je Matjaž Klopčič prvič od blizu videl leta 1952, ko je kot sabljaški inštruktor učil Bojana Stupico in Staneta Severja bojevanja pri filmu Jara Gospoda. Sprva je snemal kratke in propagandne filme, med njimi so najbolj znani Na sončni strani ceste, Romanca o solzi, Zadnja šolska naloga. Kasneje je posnel enajst celovečernih filmov in več televizijskih dram ter filmov. Med Klopčičeve najuspešnejše filme sodita Cvetje v jeseni (1973), ki je dobil tudi obliko TV-serije, in Vdovstvo Karoline Žašler (1976). Slednjega so predvajali tudi v tekmovalnem programu filmskega festivala v Berlinu. Klopčičeve filme Na papirnatih avionih (1967), Strah (1974) in Dediščina (1984) so prikazali v uradnem programu filmskega festivala v Cannesu. Med televizijskimi filmi se posebej vtisnili v spomin Nori malar, ki je nastal po scenaristični predlogi dolgoletnega sodelavca Andreja Hienga. Ljubljana je ljubljena iz leta 2005 je Klopčičev zadnji celovečerni film.
Henrie Lodewijk
Henri je v Slovenijo prišel leta 1991 kot fotoreporter vojne na Balkanu ter ostal in si ustvaril družino. Kot scenski fotograf je sodeloval pri filmih Ko zaprem oči (1993) in Umetni raj (1990). V slednjem je tudi nastopal. Dela kot fotograf.
Sven Pepeonik
Pri filmu Umetni raj (1990) je sodeloval kot igralec, snemalec in scenski fotograf. Kot snemalec je sodeloval še pri filmih Babica gre na jug (1991) in Mokuš (2006), kot direktor fotografije pa je aktiven skozi celotno obdobje svojega ustvarjanja. Med drugim je sodeloval pri filmih: Ko zaprem oči (1993), Outsider (1996), Temni angeli usode (1999), Sladke sanje (2001), Kajmak in marmelada (2002) in Traktor, ljubezen in rock’n’roll (2007).
Tomislav Pinter (1926 – 2009)
Eden izmed najpomembnejših hrvaških režiserjev, tako po umetniških dosežkih, kot po številčnosti posnetih filmov in številu dobljenih nagrad. Prvi dokumentarni film je posnel leta 1951 (Radi onoga jutros, Radenko Ostojić). Prvi igrani film je posnel leta 1960 (Kota 905, Mate Relja). Pomembnejši filmi: Abeceda straha (Fadil Hadžić, 1961), Dvostruki obruč (Nikola Tanhofer, 1963), Pravo stanje stvari (Vladan Slijepčević, 1964) Prometej s otoka Viševice (Vatroslav Mimica, 1965), Ponedjeljak ili utorak (V. Mimica, 1966), Put u raj (Mario Fanelli, 1970), Timon (Tomislav Radić, 1973), Mećava (Antun Vrdoljak,1977), Samo jednom se ljubi (Rajko Grlić, 1981), Kiklop (Antun Vrdoljak, 1982), Đavolji raj (Rajko Grlić, 1989), Svaki put kad se rastajemo (Lukas Nola, 1994), Svjetsko čudovište (Goran Rušinović, 2003).
Vlado Škafar
Vlado Škafar je avtor kratkih filmov Stari most (1998) in Nočni pogovori z Mojco (2008) ter celovečercev Peterka: leto odločitve (2003), Otroci (2008) in Oča (2010). Nekoč dejaven kot filmski publicist, tudi nekdanji programski vodja in sograditelj Slovenske kinoteke ter filmskega festivala Kino Otok.
Rudi Vavpotič (1919 – 2003)
Vavpotič Rudi je bil med letoma 1945–46 fotograf pri Slovenija filmu, od leta 1947 filmski snemalec pri Triglav filmu, od leta 1951 pa je svobodni umetnik. Posnel je številne kratke filme, umetniške in propagandne filme ter celovečerce: Še bo kdaj pomlad — Trst (1949), Na valovih Mure (1954), Dolina miru (1956), Tri četrtine sonca (1959), Kekčeve ukane (1968), Sedmina (1968), Poslednja postaja (1971), Pastirci (1973), Praznovanje pomladi (1978).
“Oceno Camere lucide kot literarnega dela bo treba še napisati.”
Ⓒ 2021 Membrana - Vse pravice pridržane
avtor: Andreas Müller-Pohle
produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, Ljubljana in zavod Membrana
kuratorstvo in postavitev: Jan Babnik in Nataša Ilec Kralj
kustosinja razstavnega programa Cankarjevega doma: Katja Ogrin
22. marec–14. maj 2023, Mala galerija Cankarjevega doma
Otvoritev: 22. marec ob 20. uri.
VODENI OGLEDI:
10. maj 2023 ob 13. uri, Mala galerija Cankarjevega dom (vodi Jan Babnik)
14. maj 2023, ob 11. uri (zaključek razstave), Mala galerija Cankarjevega dom (vodi Jan Babnik)
razstavljoči avtorji: Anne Noble, Ewa Doroszenko, Goran Bertok, Gorkem Ergun, Karina-Sirkku Kurz, Špela Šivic
produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, Ljubljana in zavod Membrana
zasnova: zavod Membrana (Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj)
kuratorstvo in postavitev: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kustosinja razstavnega programa Cankarjevega doma: Katarina Hergouth
19. januar–1. marec 2022, Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: 19. januarja ob 19. uri.
Koža, 19. januar – 1. marec 2022
Mednarodna fotografska razstava
Cankarjev dom, prvo preddverje
otvoritev: 19.1.2022 ob 19:00
avtorji: Goran Bertok, Ewa Doroszenko, Görkem Ergün, Karina-Sirkku Kurz, Anne Noble, Špela Šivic
zasnova razstave: zavod Membrana – Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kuratorstvo: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
produkcija: Cankarjev dom in zavod Membrana
Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 30. avgust 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 4. oktober 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.
Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 11. junij 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 16. avgust 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.
Prijave sprejemamo do vključno ponedeljka 26. 10. 2020 na:
elektronski naslov: info@membrana.org
in/ali
poštni naslov: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana
Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 27. julij 2020. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 21. september 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.
kje: Cankarjev dom, sejna soba M3/4
kdaj: 27. februar 2020, 0b 18. uri
20. januar–1. marec 2020 / Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: Predstavitev na strani CD
ČE, 30. jan 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, in Špelo Škulj, vizualno umetnico
ČE, 6. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Janom Babnikom, sokuratorjem razstave, in Miho Godcem, vizualnim umetnikom
ČE, 20. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, Miho Godcem in Valerie Wolf Gang, vizualnima umetnikoma
ČE, 27. feb 2020, ob 18.00 // Pogovor z Marion Balac, vizualno umetnico, in Jožetom Guno, docentom na Fakulteti za elektrotehniko UL
kje: Galerija Jakopič, Ljubljana, v sklopu razstave Jaka Babnik: Pigmalion
kdaj: 5. december 2019
trajanje: 18.00 – 21.00
sodelujeta: dr. Victor Burgin, dr. Ilija T. Tomanić
moderator: dr. Jan Babnik
Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 16. december 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 16. marec 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.