Od tu do tam, vstran in spet nazaj

Carla Liesching: Good Hope

Od tu do tam, vstran in spet nazaj

Carla Liesching: Good Hope

Carla Liesching, iz fotoknjige Good Hope, 2021 (založba MACK). Z dovoljenjem MACK.

Carla Liesching se v avtorski knjigi Dobro upanje (Good Hope, 2021) vrača v svoj rojstni kraj, na Rt dobrega upanja v Južni Afriki. S kolažem subjektivne proze in faktičnih besedil v prepletu z vizualnimi podobami iz osebnega arhiva ter najdenega materiala iz starih časopisov, revij in turističnih pamfletov nas pelje prek mnogoterih interpretacij zgodovine rta, ki je dobil ime kot obmorski »karavanseraj« na začimbni poti okoli afriškega kontinenta, v sodobni zgodovini pa predstavlja epicenter odporniških gibanj proti ostankom kolonializma in apartheida. Avtorica preizprašuje dejanja gledanja, odkrivanja, zbiranja, kodificiranja, ohranjanja, poimenovanja in poznavanja ter tako samega formiranja zgodovine nekega prostora in s tem identitete ljudi, ki v njem živijo.

Zgodovina je, v najbolj splošnem pojmovanju, veda o preteklosti. Neki dogodek, zapisan v zgodovino, se prav zato, ker je v njej zabeležen, pomni. Z oddaljenostjo od sedanjosti živeče v spominu pridobiva simbolno vrednost in postaja vse bolj mitologizirano. Konstrukt zgodovine, ki v tem procesu nastaja, je v celoti podvržen izboru zgodovinskih dogodkov. Zgodovina je pravzaprav zbirka znanja o preteklih dogodkih, ki so bili izbrani iz vsakdana kot vredni pomnjenja. Izbrano postane središče zgodovinske pozornosti in preostalo pozabljeno obrobje. Dejanja razvrščanja, ki pogojujejo neki izbor, vedno rodijo nasilje, nas opozarja južnoafriška avtorica Carla Liesching. V svoji prvi monografiji Dobro upanje (Good Hope, 2021), izdani pri britanski založbi MACK, se avtorica s prepletom besedila in fotografij posveča demitologizaciji zgodovin, ki so jo zaznamovale. Osebna pripoved o zgodovini njene družine, ki izvira iz nizozemskih priseljencev, se tako prepleta z zgodovino kraja in države njenega rojstva – Cape Towna na atlantski obali Republike Južne Afrike. Liesching preizprašuje, na kakšen način je bila vzpostavljena njena identiteta angleško govoreče bele Južnoafričanke znotraj političnega sistema, ki je v času njenega zgodnjega odraščanja še uradno temeljil na apartheidu. Predvsem pa izpostavlja njegovo v oči bijočo vseprisotnost v sedanjosti. Vizualne in jezikovne strategije v pripovedi Dobro upanje orisujejo strukturno nasilje, ki se pojavi ob uporabi hierarhičnega načela pri oblikovanju zbirk. Vsem uporabljenim pristopom avtorice je skupna usmerjenost proti zgodovinskemu toku in že ponujenim zaključkom, ki obravnavanim identitetam domnevno pripadajo.

Carla Liesching, iz fotoknjige Good Hope, 2021 (založba MACK). Z dovoljenjem MACK.
Joseph Raimondo, Univerza v Cape Townu, 2008, iz fotoknjige Good Hope Carle Liesching, 2021 (založba MACK). Z dovoljenjem MACK.

Pa vendar je tudi Liesching svojo sicer protizgodovinsko raziskavo začela z dejanjem zbiranja. Zanimalo jo je slikovno gradivo, ki je na kakršenkoli način nagovarjalo južnoafriško družbo in njeno sistemsko rasno segregacijo v preteklosti. Tako je začela zbirati stare turistične pamflete, domače revije, izdane pod vladnim pokroviteljstvom v času apartheidskega režima, ter tematske številke tujih revij, ki so se osredotočale na Južno Afriko. Obenem je izrezovala članke iz novejših izdaj lokalnih časopisov, delala posnetke zaslona novic preteklega dne in vse skupaj dopolnila še z izseki šolskih učbenikov njene mame ter fotografijami iz družinskih albumov. Nikoli končana zbirka je tako postala temelj dolgoletnega raziskovalnega projekta. Preobrat v smer knjižne izdaje Dobro upanje se je zgodil šele, ko je Liesching med najdenim vizualnim materialom posegla po pisanju kot avtorskem izrazu. Z besedili je namreč lahko natančneje nagovorila vztrajanje dela sedanje družbe pri strukturnih mehanizmih temelječih na rasizmu pa tudi osebno prepoznavanje in predvsem odvajanje od privilegirane pozicije bele osebe. Na podlagi besedila je kopica vizualnih podob šla skozi ponovno sito izbora in kombinacija obojega je našla izraz v knjigi.

Carla Liesching, iz fotoknjige Good Hope, 2021 (založba MACK). Z dovoljenjem MACK.
Carla Liesching, iz fotoknjige Good Hope, 2021 (založba MACK). Z dovoljenjem MACK.

Podoba in beseda sta tako v končnem umetniškem objektu – avtorski knjigi Dobro upanje v enakovrednem položaju in druga drugo dopolnjujeta. Zapisi se prelivajo od poetičnih popotovanj skozi avtoričino domišljijsko pokrajino do dnevniško natančnih beleženj obiskov muzejev ter drugih kulturnih in naravnih znamenitosti širšega območja Rta dobrega upanja. Posebna pozornost je namenjena botaničnim vrtom in biodiverziteti lokalne flore. Veliko je informativnega povzemanja, podobnega zapisom v revijah, ki jih je Liesching uporabljala kot gradivo za kolaže v knjigi. Tovrstne enciklopedične tekste prekinjajo subjektivni odlomki besedil v prvi osebi, ki komentirajo prebrano in nam dajo občutek, da skupaj z avtorico raziskujemo ter se v njenem ritmu ustavljamo in kontempliramo. Hodimo po razmetani sobi, polni raztresenega gradiva, kjer najprej preberemo odlomek odprte knjige na tleh in nato še odstavek iz označene skripte na mizi. Po vzdolžnem branju pustimo mislim, da oddivjajo v spomine na avtoričinega očeta, ki na sprehodu neumorno našteva latinska imena lokalnih rastlin. Že v naslednjem trenutku pa se znajdemo v študentskem kampusu v pogovoru s pripadnico mlajše generacije. S svojo nedavno gesto odstranjevanja kipov kolonialističnih veljakov iz študentskih kampusov so se uprli očitnim ostankom domnevno odpravljene segregacije znotraj izobraževalnega sistema, kot tudi oblikovanju javnega prostora. Tempo pripovedi umirjajo ali burijo vmesni sklopi fotografij, ki so včasih v manjših formatih navidezno prilepljeni na podlago z belim lepilnim trakom, spet drugič zapolnjujejo celo stran. Podobe pokrajin preteklosti sekajo posnetki zaslona novodobnih varnostnih kamer istega prizora, turistična propaganda južnoafriških destinacij je ob boku etnografskim dokumentom, slike črnih žensk, belih moških, mešanih otrok, deli zemljevidov, časopisni izrezki, iz katerih ne moremo prebrati celotnega besedila, njihova tematika pa se nadaljuje v naslednji zapis, ki v akademskem slogu tematizira aktualno sedanjost – obstoj rasizma v post-apartheidski državi, oblike upora tistih, ki ga doživljajo, ter kontekstualizacija širšega dekolonizacijskega boja. Na koncu najdemo izčrpen seznam uporabljene literature, ki bi brez težav lahko služil kot kurikul predmeta antikolonialističnih in antirasističnih študij. In čeprav je Dobro upanje knjiga polna informacij, se vseeno zdi, da ni namenjena izobraževanju – njena strategija pisanja z montažo arhivskih podob nas vodi skozi zapleten ritem miselnega procesa, ki je v bolečem procesu samospoznavanja.

Carla Liesching, iz fotoknjige Good Hope, 2021 (založba MACK). Z dovoljenjem MACK.
Carla Liesching, iz fotoknjige Good Hope, 2021 (založba MACK). Z dovoljenjem MACK.

Taktika kolaža, uporabljena v obeh medijih, prelevi celotno delo v detektivsko nalogo, ki z izbranimi namigi popelje bralca v labirint prepletene individualne in kolektivne zgodovine. Uporaba neavtorskih fotografij, ki so dostopne v fragmentih in naseljujejo knjižne strani kot razvaline na arheoloških najdiščih, opozarja na to, da so le del izbora večje celote, arhiva neznanega obsega. Preizpraševanje in dvom o izvoru dovoljujeta bralcu zavzemanje aktivne pozicije, ki je v nasprotju z enciklopedičnim podajanjem znanja v vsevedni in ultimativni maniri, kjer je sprejem možen le pasivno. Nelinearen način pripovedi tako vrže iz tira avtoritativni glas kronološke zgodovine. Ciklično vračanje na iste teme in ponavljanje motivov iz drugih perspektiv spominja na gibanje ladij, ki se ob poskusu obplutja Rta dobrega upanja ujamejo v preplet vetrov in tokov in plujejo od tu do tam, vstran in spet nazaj. Tudi mi se premikamo med preteklostjo in sedanjostjo, hkrati smo na krovu Drommedaris1 in že v naslednjem trenutku na čelu enega izmed fallističnih2 odporov. Razlika med obstojem znotraj ene ali druge namišljene resničnosti ni tako velika, kot zveni teža štiristotih enot časa, ki so pretekle med njima.

Carla Liesching, iz fotoknjige Good Hope, 2021 (založba MACK). Z dovoljenjem MACK.
Carla Liesching, iz fotoknjige Good Hope, 2021 (založba MACK). Z dovoljenjem MACK.

Polifonija zmontiranih tekstovnih in vizualnih virov je v harmoniji metanarativa, ki izpostavlja nasilje belega človeka. Presečiščna točka vseh aktivnosti, prek katerih se izvaja, je zbirateljstvo, zaznamovano z obsesivno željo po dokončani zbirki, ki simbolno poseduje znanje in moč. Liesching piše:

Kaj poganja nenasitno željo po zbiranju, razvrščanju in katalogiziranju? Ali je to način, kako razstaviti svet, ga razbiti na fragmente, spoznati njegove manjše dele in ga nato ponovno zgraditi kot celoto, ki jo je zdaj mogoče temeljito razumeti in nadzorovati?

(Liesching 2021, 178)

Sprehajanje po botaničnih vrtovih in prostočasni lov imperialističnih mogotcev sta izpostavljena kot simptom želje po ukrotitvi narave na koloniziranem ozemlju, ki je tako uvrščena v kategorijo eksotičnega. Avtorica misli podobno o dejavnosti fotografiranja. Naivno obravnavanje fotografije kot umetniškega izraza avanturističnih antropologov ali množičnih turistov zamegli njeno vlogo uspešnega orožja kolonizacije. Antropološke fotografije so bile osnova za razvoj psevdoznanstvenih tipologizacij na podlagi rase, medtem ko turistične fotografije vzpostavljajo bolečino zatiranega kot potrošni material. Besedišče poimenovanja aktivnosti znotraj lova in fotografskega medija si ni podobno brez razloga.

Carla Liesching, iz fotoknjige Good Hope, 2021 (založba MACK). Z dovoljenjem MACK.
Carla Liesching, iz fotoknjige Good Hope, 2021 (založba MACK). Z dovoljenjem MACK.

Avtorica z uporabo arhivskega gradiva izpostavlja mehanizme rasizma, vkomponirane v vizualni reprodukcijski sistem. Poudariti želi, da lahko isti posnetki tvorijo različne pripovedi, katerih pomen je odvisen od konteksta, v katerem se podobe znajdejo. Indeksalna narava ter projekcijska zmožnost fotografskega medija je za Liesching tudi sicer leitmotiv njenega umetniškega opusa. Sama pravi, da v svojih delih večkrat uporablja zeleno barvo, ki je zanjo referenca na zeleno ozadje (green screen), uporabljeno v fotografski in filmski industriji za studijske manipulacije dela podobe. Živo zelena naslovnica Dobrega upanja tako nadaljuje avtoričino misel o podobi kot najmočnejšem orodju za oblikovanje mnenj posameznikov in množic. V knjigi se avtorica obregne tudi ob mehanizme sodobnih tehnologij, ki jih upravlja umetna inteligenca. Sistem prepoznave obraza deluje na podlagi digitalne baze fotografij obrazov. Pomembno vprašanje pa je: Kakšna je vsebina te baze in kdo jo je ustvaril? Ali so v njej vse rase in vsi spoli enakovredno zastopani? Stara prepričanja, vnesena v sistem, namenjen podajanju »objektivnega« mnenja o recimo »potencialni kriminalni nevarnosti« neke osebe, reproducira tisto, kar se je že zgodilo. Začetno vprašanje se torej ponavlja – kdo je tisti, ki izbira, kaj se bo pojavilo na policah zgodovine? Čigava subjektivnost določa glavni tok delovanja družbe?

Carla Liesching, iz fotoknjige Good Hope, 2021 (založba MACK). Z dovoljenjem MACK.
Carla Liesching, iz fotoknjige Good Hope, 2021 (založba MACK). Z dovoljenjem MACK.

Upanje, po katerem nosi ime Rt dobrega upanja, ni enako upanju, kot ga definirajo sodobni teoretiki antirasističnih študij, ki jih navaja Liesching: Calvin Warren, Rebecca Solnit ali Paulo Freire. Upanje, ki se venomer osredotoča na potencialno boljšo prihodnost in sledi predstavi o linearnem času in se sedanjosti ne posveča v zadostni meri. Zato ima že obstoječe nasilje prostor za reprodukcijo. V boju z rasistično sedanjostjo je potrebno po-upanje, kot ga imenuje George Yancy, znotraj katerega se bela identiteta razblini, izgubi, pretrese in skozi krizo predrugači ter se sooči z zgodovino, ki jo je oblikovala. Upanje je venomer usmerjeno v prihodnost, medtem ko po-upanje stavi na sedanjost. Carla Liesching s knjigo Dobro upanje kliče k razmisleku in prevzemu odgovornosti vse zbiratelje in zbirateljice, predvsem pa samo sebe.

Reference

  • Liesching, Carla. 2021. Good Hope. MACK.

Projekt Možne resničnosti je sofinanciran s strani Ministrstva za kulturo Republike Slovenije v okviru razpisa Redni letni javni projektni razpis za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2022.

Opombe

  1. Ena od treh ladij, ki so v 17. stoletju v Južno Afriko pripeljale prve nizozemske priseljence.
  2. Fallism je skupno ime za študentska gibanja v Južni Afriki (#RhodesMustFall, #FeesMustFall), ki so se pojavila leta 2015 in so se zavzemala za odstranitev kolonialističnih simbolov v javnih prostorih, spremembe v študijskih kurikulih, brezplačno izobrazbo za vse …

Good Hope
Carla Liesching
MACK Books, 2021

Velikost: 153 x 203 mm
192 strani
ISBN 978-1-913620-42-4
oktober 2021

Ciklično vračanje na iste teme in ponavljanje motivov iz drugih perspektiv v knjigi Dobro upanje spominja na gibanje ladij, ki se ob poskusu obplutja Rta dobrega upanja ujamejo v preplet vetrov in tokov in plujejo od tu do tam, vstran in spet nazaj.
Carla Liesching, Good Hope, 2021 (založba MACK). Z dovoljenjem MACK.

Good Hope
Carla Liesching
MACK Books, 2021

Velikost: 153 x 203 mm
192 strani
ISBN 978-1-913620-42-4
oktober 2021

Sorodne objave

prijavi se

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke
novice

Koža, 19. januar – 1. marec 2022
Mednarodna fotografska razstava
Cankarjev dom, prvo preddverje

otvoritev: 19.1.2022 ob 19:00

avtorji: Goran Bertok, Ewa Doroszenko, Görkem Ergün, Karina-Sirkku Kurz, Anne Noble, Špela Šivic
zasnova razstave: zavod Membrana – Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kuratorstvo: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
produkcija: Cankarjev dom in zavod Membrana

Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 30. avgust 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 4. oktober 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.

Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 11. junij 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 16. avgust 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.

Prijave sprejemamo do vključno ponedeljka 26. 10. 2020 na:
elektronski naslov: info@membrana.org
in/ali
poštni naslov: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 27. julij 2020. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 21. september 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

kje: Cankarjev dom, sejna soba M3/4
kdaj: 27. februar 2020, 0b 18. uri

kje: Galerija Jakopič, Ljubljana, v sklopu razstave Jaka Babnik: Pigmalion
kdaj: 5. december 2019
trajanje: 18.00 – 21.00
sodelujeta: dr. Victor Burgin, dr. Ilija T. Tomanić
moderator: dr. Jan Babnik

  • 18.00: Predavanje Victorja Burgina: Kaj je kamera? Kje je fotografija?
  • 19.00: Predstavitev nove številke revije Fotografije (Kamera in aparat: Izbrani spisi Victorja Burgina) v pogovoru z umetnikom in teoretikom Victorjem Burginom in Ilijo T. Tomanićem, piscem spremne besede k slovenskemu prevodu. Pogovor bo moderiral Jan Babnik, gl. in odgovorni urednik revije Fotografija
  • 20.30: razprodaja preteklih številk revije Fotografija

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 16. december 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 16. marec 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

Kdaj: 18. julij 2019 ob 10.00
Trajanje:
90 min
Kje: Prvo preddverje Cankarjevega doma, Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana (vhod iz pasaže Maximarket)
Delavnico vodita: Leopold Štefanič in Neža Ternik

Naše spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje naših storitev. Kot uporabnik se morate strinjati z uporabo in sprejeti naše pogoje. Trenutno uporabljamo samo piškotke, ki so potrebni za normalno delovanje spletne strani. Za več informacij obiščite naš pravilnik o zasebnosti in pogoje storitev. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporabljamo, si oglejte spodnji seznam.

Ta piškotek je nujen za aplikacije PHP. Piškotek se uporablja za shranjevanje in identifikacijo edinstvenega ID-ja uporabniške seje za namen upravljanja uporabniške seje na spletnem mestu. Piškotek je sejni piškotek in se izbriše, ko so vsa okna brskalnika zaprta.

Strinjam se z uporabo piškotkov, strinjam se s pogoji storitve in pravilnikom o zasebnosti in želim še naprej uporabljati spletno stran.