Nacionalizem nima zastaralnega roka: Lekcije leta 1991

Nacionalizem nima zastaralnega roka: Lekcije leta 1991

Rikard Larma, Evakuacija pod zaščito ZN, Sarajevo, 1993.

Razstava z naslovom »Lekcije leta 1991« je v tem obsegu prvič zbrala fotografe iz cele regije in nekaj mednarodnih gostov, da bi lahko na enem mestu prikazala vojna leta na tleh bivše Jugoslavije. Ta razstava predstavlja pogled vojnih fotografov na stvarnost, ki so jo zabeležili med obiskovanjem političnih in dejanskih bojišč od Slovenije, preko Hrvaške, do Bosne in Hercegovine, Srbije, Kosova in Makedonije. Razstava si ne pridržuje pravice biti univerzalni zgodovinski prikaz ali ponuditi odgovore na neodgovorljiva vprašanja. Prikazane fotografije so imele med vojno pomembno vlogo, saj so oblikovale javno mnenje v vsaki od sprtih držav in tudi v mednarodni javnosti. Danes so za nas še posebej pomembne kot osnove kolektivnega spomina, včasih tudi kot neželene sledi davne, a še vedno zelo boleče preteklosti. Fotografov pogled ni nikoli nevtralen, čeprav se nam dokumentarna fotografija vredno poskuša predstaviti kot stvarna in objektivna slika, edini možni prikaz dane stvarnosti. Fotografije nikoli niso istopomenske, njihove sloje je potrebno razbrati glede na okoliščine, v katerih so nastale, glede na vtis, ki so ga lahko dosegle v trenutku objave, glede na fotografovo motivacijo, svetovni nazor in etiko in na koncu glede na oči, skozi katere jih opazujemo danes. Za razliko od profesionalcev so lahko domači fotografi vojno snemali najpogosteje le z ene, »svoje« strani in v takšni situaciji je zelo težko izključiti lastna čustva in občutek pripadnosti. Čeprav vsi fotografi poudarjajo, da so svoje delo opravljali profesionalno in objektivno, so mediji fotografije pogosto podrejali svojim političnim agendam in jih spravljali v povezavo s trenutnimi političnimi potrebami; tudi danes jih priložnostno povlečejo iz arhiva ob pomembnih obletnicah. Fotografije, prikazane na tej razstavi, so nastale na vseh sprtih straneh z izvirnimi podpisi fotografov, brez namere, da bi služile kot sredstvo za kakršenkoli namen. Še danes vse te fotografije nosijo v sebi močne čustvene naboje in fotografi sami se k njim vračajo z bolečino ponovnega doživljanja lastnih vojnih mor.

Vir: https://epeka.si/lekcije-leta-1991-vzpon-nacionalizma-skozi-fotografski-objektiv2/

Fotografska razstava Lekcije leta 1991, ki si jo je bilo pri nas možno ogledati med 26. 9. in 7. 10. v sklopu Festivala fotografije Maribor, je edinstven in aktualen pregled podob vojn in spopadov, ki so se odvijali na območju nekdanje Jugoslavije po letu 1991. Edinstvena zato, ker vojne na območju nekdanje Jugoslavije v prvi vrsti prikazuje skozi objektive »domačih« fotografov, aktualna pa, ker poskuša podati lekcije o vzponu in posledicah nacionalizma prav v letu za mnoge presenetljivega, za druge pa pričakovanega, a zato nič manj strašljivega, ponovnega vstopa nacionalizma na osrednji politični oder držav zahoda, ali točneje, razvitega severa.

Imre Szabo, Slobodan Milošević na obisku pri kosovskih Srbih,  Kosovo polje 20. 4. 1987.
Imre Szabo, Slobodan Milošević na obisku pri kosovskih Srbih, Kosovo polje 20. 4. 1987.
Tone Stojko, Aretacija Janeza Janše, Ljubljana, 31. 5. 1988.
Tone Stojko, Aretacija Janeza Janše, Ljubljana, 31. 5. 1988.
Romeo Ibrišević, Obramba Mosta mladosti, Zagreb, 2. 7. 1991. Največji del vojakov 10. korpusa JLA je bil nameščen v zagrebški vojašnici Maršala Tita, ki je bila ena največjih vojašnic na Hrvaškem. 2. 7. 1991 se je kolona vojaških tovornjakov, oklepnih transporterjev in tankov iz vojašnice napotila proti Sloveniji kot okrepitev enotam JLA, ki so se tam spopadale. Prebivalci Novega Zagreba so poskušali ta premik preprečiti in kolono obmetavali s kamenjem in molotovkami. Pripadniki 10. korpusa so na napad odgovorili s streli v zrak. V vsesplošnem kaosu, ki je sledil, so od strelnih ran umrli civilist Raveno Čuvalo ter devetnajstletna nabornika JLA Zoran Mirković in Halil Cucak, medtem ko je njun vrstnik Zvezdan Antić za posledicami ran umrl dva tedna kasneje.
Romeo Ibrišević, Obramba Mosta mladosti, Zagreb, 2. 7. 1991.

Največji del vojakov 10. korpusa JLA je bil nameščen v zagrebški vojašnici Maršala Tita, ki je bila ena največjih vojašnic na Hrvaškem. 2. 7. 1991 se je kolona vojaških tovornjakov, oklepnih transporterjev in tankov iz vojašnice napotila proti Sloveniji kot okrepitev enotam JLA, ki so se tam spopadale. Prebivalci Novega Zagreba so poskušali ta premik preprečiti in kolono obmetavali s kamenjem in molotovkami. Pripadniki 10. korpusa so na napad odgovorili s streli v zrak. V vsesplošnem kaosu, ki je sledil, so od strelnih ran umrli civilist Raveno Čuvalo ter devetnajstletna nabornika JLA Zoran Mirković in Halil Cucak, medtem ko je njun vrstnik Zvezdan Antić za posledicami ran umrl dva tedna kasneje.

Razstava Lekcije leta 1991 je del istoimenskega projekta, ki se podobno kot nekatera druga intelektualna prizadevanja ta hip z razpadom Jugoslavije ne ukvarja (zgolj) z namenom razumevanja lastne polpretekle zgodovine za lastne potrebe, temveč zato, da bi »lekcije 1991« ponudil v premislek političnim elitam Evropske unije. Vzporednic med tema poskusoma vzpostavitve multietničnega sekularnega federalnega političnega projekta namreč ne manjka, prav tako kot ne manjka vzporednic med strukturnimi vzroki njunih »identitetnih« kriz: gospodarska nestabilnost, izhajajoča iz nevzdržnega ekonomskega modela in ekonomske eksploatacije manj razvitih regij, izpraznjenost uradne ideologije ter naraščajoči demokratični deficit, izhajajoč iz krepitve moči nevoljenih uradniških odločevalskih elit in vse globljega razkoraka med samozadostnimi političnimi ešaloni in ljudstvom, ki svojo politično nemoč kompenzira z naraščajočo podporo na etnonacionalizmu, utemeljenem političnem populizmu, ki svoj boj proti establišmentu vodi ob odsotnosti enovite transnacionalne (transetnične) javne sfere in v pogojih zmanjšane kritične publicitete oziroma kritičnih medijev.

Božo Vukičević, Gardist na mrtvaškem odru, Prekopakra,  24. 10. 1991.
Božo Vukičević, Gardist na mrtvaškem odru, Prekopakra, 24. 10. 1991.
Miloš Cvetković, Vojak JLA med počitkom ob svojem tanku, okolica Vukovarja, 1991.
Miloš Cvetković, Vojak JLA med počitkom ob svojem tanku, okolica Vukovarja, 1991.
Srđan Sulejmanović Suki, Vukovar ‒ Borovo selo, 1992.
Srđan Sulejmanović Suki, Vukovar ‒ Borovo selo, 1992.

Če se državljani sedmih držav, nastalih na pepelu SFRJ, lahko zedinijo o kateri lekciji vzpona etnonacionalizma, potem je to ta, da se Evropa z etnonacionalizmom ni sposobna spopasti – »stara« Evropa zato, ker si lastnega noče priznati, »nova« pa zato, ker se ni pripravljena odreči njegovemu političnemu kapitalu. V letu, razpetim med Brexit in izvolitev Donalda Trumpa, ali če hočete geografsko intimnejše primere, med sprijaznjenje z ograjo na meji med Slovenijo in Hrvaško, »komunalna« obvestila o skorajšnji odstranitvi neoskrbovanih srbskih grobov v Kninu in izogibanje zapornih kazni za dokazana vojna posilstva v BiH s plačevanjem glob, je boleče jasno, da moramo o drugih »lekcijah 1991« nujno razpravljati. Da moramo nujno pogledati nazaj in se zazreti v fotografije, ki so na razstavi, vključno s fotografijami balkanskih rambov, množičnih mitingov resnic, z reprodukcijami hrvaških in srbskih propagandnih časopisnih in revijalnih naslovnic, s fotografijami predmetov, izkopanimi iz množičnih grobov, trupel civilistov, prestreljenih Titovih slik, portreti otrok, ki se igrajo vojake in nadrealistično praznimi ulicami obleganih mest. 

Milomir Kovačević Strašni, Mali vojaki, Sarajevo, 1992 ‒ 1995.
Milomir Kovačević Strašni, Mali vojaki, Sarajevo, 1992 ‒ 1995.
Pavo Urban, Človek s psom – strah, Dubrovnik, november 1991.
Pavo Urban, Človek s psom – strah, Dubrovnik, november 1991.
Rikard Larma, Evakuacija pod zaščito ZN, Sarajevo, 1993.
Rikard Larma, Evakuacija pod zaščito ZN, Sarajevo, 1993.

Lekcija iz 1991, ki jo politične elite vztrajno ponavljajo, je, da se nacionalizem splača – in da je bolj človeški od diktature transnacionalnega neoliberalnega kapitala. Gledati fotografije z razstave Lekcija 1991 je zato nujno, da se opomnimo, da nacionalizem ne prihaja z abstraktnim človeškim obrazom, temveč z znanim obrazom soseda, someščana, nekoga, s katerim ste se vede ali nevede gnetli na isti plaži in smejali istim filmom. Obraz nacionalizma ni ne neznan ne tuj, je »normalen«, srhljivo podoben našemu, kot sta nas o obrazni anatomiji zla nedavno nazorno opomnili spletni strani ZLOvenija in lijepanasa.tumblr.com. Prav zato bi moral biti ogled zame najpretresljivejše fotografije z razstave, fotografije Darka Bandića Tuzla 14. 7. 1995, državljanska dolžnost vsakega Evropejca. Fotografija visečega telesa Feride Osmanović v rdeči jopi in belem krilu sredi bujnega zelenja mladega listnatega gozda prikazuje samomor ženske, ki ni mogla živeti s tem, da je preživela grozote padca Srebrenice. Nacionalizem namreč nima človeškega obraza, ima znani obraz soseda, ki razčloveči. 

Tom Dubrovec, Hrvaške žrtve pokola v mestu Doljani v občini Jablanica, ki so bili prepeljani v tovarno KABLOV v Tomislavgrad na identifikacijo in pokop. Pokol so 28. 7. 1993 izvedli pripadniki 44. gorske brigade IV. korpusa Armade BiH, pripadniki policije iz občine Jablanica in oborožena skupina Bošnjakov iz vasi Jelačića, Tomislavgrad, 1. 8. 1993.
Tom Dubrovec, Hrvaške žrtve pokola v mestu Doljani v občini Jablanica, ki so bili prepeljani v tovarno KABLOV v Tomislavgrad na identifikacijo in pokop. Pokol so 28. 7. 1993 izvedli pripadniki 44. gorske brigade IV. korpusa Armade BiH, pripadniki policije iz občine Jablanica in oborožena skupina Bošnjakov iz vasi Jelačića, Tomislavgrad, 1. 8. 1993.
Saša Kralj, Ko je Vojska BiH zavzela Bihać, enklavo pod kontrolo Fikreta Abdića, so Bošnjaki, ki so pobegnili iz mesta, obtičali na nikogaršnjem ozemlju med srbskimi in hrvaškimi silami in paravojaškimi enotami,1994.
Saša Kralj, Ko je Vojska BiH zavzela Bihać, enklavo pod kontrolo Fikreta Abdića, so Bošnjaki, ki so pobegnili iz mesta, obtičali na nikogaršnjem ozemlju med srbskimi in hrvaškimi silami in paravojaškimi enotami,1994.
Željko Gašparović, Pripadniki 125. domobranskega polka Hrvaške vojske čakajo na prehod preko reke Save okoli 5. ure zjutraj, operacija »Nevihta«, Krapje, 4. 8. 1995.
Željko Gašparović, Pripadniki 125. domobranskega polka Hrvaške vojske čakajo na prehod preko reke Save okoli 5. ure zjutraj, operacija »Nevihta«, Krapje, 4. 8. 1995.
Srđan Ilić, Srbski begunci iz zahodne Slavonije med operacijo »Blisk«, Bosanska Gradiška, 1. 5. 1995.
Srđan Ilić, Srbski begunci iz zahodne Slavonije med operacijo »Blisk«, Bosanska Gradiška, 1. 5. 1995.
Dragoljub Zamurović, Obstreljevanje Srebrenice – prostovoljka iz Srbije med napadom na Srebrenico, Bratunac, 5. 5. 1995.
Dragoljub Zamurović, Obstreljevanje Srebrenice – prostovoljka iz Srbije med napadom na Srebrenico, Bratunac, 5. 5. 1995.

Razstava Lekcije 1991 nam s postavitvijo in izborom avtorjev omogoča, da se s to izkušnjo intimno soočimo. Fotografije, ki so bolj kot v ogled postavljene v premislek, so namreč delo 29 fotografov iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Z izjemo štirih tujih fotoreporterjev tako ne gre za dela »običajnih osumljencev«, tujih fotografov, ki so zasloveli ali svoj status utrjevali s poročanjem iz Bosne, Hrvaške in Kosova. Je prva razstava, ki združi dela »domačih« fotoreporterjev, ki so svoje fotografije med vojno objavljali kot svobodnjaki in dopisniki domačih medijev ali kot lokalni sodelavci tujih medijev in agencij, pa tudi mlajših avtorjev, ki se teme vojn in njenih posledic lotevajo danes. To so: Darko Bandić, Matko Biljak, Renato Branđolica, Miloš Cvetković, Tom Dubravec, Amel Emrić, Željko Gašparović, Zijah Gafić, Velija Hasanbegović, Toni Hnojčik, Filip Horvat, Romeo Ibrišević, Srđan Ilić, Zoran Jovanović Mačak, Milomir Kovačević Strašni, Borut Krajnc, Saša Kralj, Rikard Larma, Antun Maračić, Nebojša Radosavljević Raus, Željko Sinobad, Tone Stojko, Srđan Sulejmanović Suki, Imre Szabo, Pavo Urban, Davor Višnjić, Božidar Vukičević in Dragoljub Zamurović. 

Ker so Lekcije 1991 univerzalno pomembne, nikakor pa ne nacionalno nespecifične, so potujoča razstava, ki je bila letos najprej postavljena v Zagrebu v okviru festivala Organ Vida, jeseni v Mariboru, pomladi 2017 pa se seli v beograjski Muzej istorije Jugoslavije, od tam pa prek Sarajeva v Berlin. Ena od pomembnih lekcij, ki jo razstava ponuja, je, da je v premisleku o vzponu in posledicah nacionalizma nujno prisluhniti tudi njegovim pričam in pripovedovalcem, fotoreporterjem. V seriji okroglih miz, ki spremljajo razstavo – v Mariboru so bili to Saša Kralj, Tone Stojko, Imre Szabo in kustosinja razstave Sandra Vitaljić – nam njihovi udeleženci namreč razkrivajo, v kolikšni meri je ta vzpon povezan ne le s kolektivno, temveč tudi individualno odgovornostjo. In uporom. 

Galerija EPEKA
Koroška cesta 8, Maribor

26. september 2016

Sodelujoči: Darko Bandić, Nina Berman, Matko Biljak, Renato Branđolica, Miloš Cvetković, Tom Dubravec, Amel Emrić, Željko Gašparović, Zijah Gafić, Velija Hasanbegović, Toni Hnojčik, Filip Horvat, Romeo Ibrišević, Srđan Ilić, Zoran Jovanović Mačak, Milomir Kovačević Strašni, Borut Krajnc, Saša Kralj, Rikard Larma, Paul Lowe, Anthony Loyd, Antun Maračić, Simon Norfolk, Nebojša Radosavljević Raus, Željko Sinobad, Tone Stojko, Srđan Sulejmanović Suki, Imre Szabo, Pavo Urban, Davor Višnjić, Božidar Vukičević, Dragoljub Zamurović

Kustosinja: Sandra Vitaljić
Oblikovanje razstave: Nina Baćun and Roberta Bratović / Oaza
Produkcija: Organ Vida 2016

Fotografije, ki so bolj kot v ogled postavljene v premislek, so namreč delo 29 fotografov iz nekdanjih jugoslovanskih republik.

Galerija EPEKA
Koroška cesta 8, Maribor

26. september 2016

Sodelujoči: Darko Bandić, Nina Berman, Matko Biljak, Renato Branđolica, Miloš Cvetković, Tom Dubravec, Amel Emrić, Željko Gašparović, Zijah Gafić, Velija Hasanbegović, Toni Hnojčik, Filip Horvat, Romeo Ibrišević, Srđan Ilić, Zoran Jovanović Mačak, Milomir Kovačević Strašni, Borut Krajnc, Saša Kralj, Rikard Larma, Paul Lowe, Anthony Loyd, Antun Maračić, Simon Norfolk, Nebojša Radosavljević Raus, Željko Sinobad, Tone Stojko, Srđan Sulejmanović Suki, Imre Szabo, Pavo Urban, Davor Višnjić, Božidar Vukičević, Dragoljub Zamurović

Kustosinja: Sandra Vitaljić
Oblikovanje razstave: Nina Baćun and Roberta Bratović / Oaza
Produkcija: Organ Vida 2016

Sorodne objave

prijavi se

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke
novice

Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 30. avgust 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 4. oktober 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.

Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 11. junij 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 16. avgust 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 27. julij 2020. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 21. september 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

kje: Cankarjev dom, sejna soba M3/4
kdaj: 27. februar 2020, 0b 18. uri

kje: Galerija Jakopič, Ljubljana, v sklopu razstave Jaka Babnik: Pigmalion
kdaj: 5. december 2019
trajanje: 18.00 – 21.00
sodelujeta: dr. Victor Burgin, dr. Ilija T. Tomanić
moderator: dr. Jan Babnik

  • 18.00: Predavanje Victorja Burgina: Kaj je kamera? Kje je fotografija?
  • 19.00: Predstavitev nove številke revije Fotografije (Kamera in aparat: Izbrani spisi Victorja Burgina) v pogovoru z umetnikom in teoretikom Victorjem Burginom in Ilijo T. Tomanićem, piscem spremne besede k slovenskemu prevodu. Pogovor bo moderiral Jan Babnik, gl. in odgovorni urednik revije Fotografija
  • 20.30: razprodaja preteklih številk revije Fotografija

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 16. december 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 16. marec 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

Kdaj: 18. julij 2019 ob 10.00
Trajanje:
90 min
Kje: Prvo preddverje Cankarjevega doma, Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana (vhod iz pasaže Maximarket)
Delavnico vodita: Leopold Štefanič in Neža Ternik

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 09. april 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 24. junij 2019. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

Kontaktiraje urednike na editors@membrana.si. Rok za predloge prispevkov (izvlečki dolžine 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 18.1. 2019. Rok za dokončane prispevke na podlagi sprejetih predlogov je 20.3.2019. Predloge pošljite na editors@membrana.org.

Kontaktiraje urednike na editors@membrana.org. Rok za dokončane prispevke na podlagi sprejetih predlogov je 30. september 2018. Predloge pošljite na editors@membrana.org.

Naše spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje naših storitev. Kot uporabnik se morate strinjati z uporabo in sprejeti naše pogoje. Trenutno uporabljamo samo piškotke, ki so potrebni za normalno delovanje spletne strani. Za več informacij obiščite naš pravilnik o zasebnosti in pogoje storitev. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporabljamo, si oglejte spodnji seznam.

Ta piškotek je nujen za aplikacije PHP. Piškotek se uporablja za shranjevanje in identifikacijo edinstvenega ID-ja uporabniške seje za namen upravljanja uporabniške seje na spletnem mestu. Piškotek je sejni piškotek in se izbriše, ko so vsa okna brskalnika zaprta.

Strinjam se z uporabo piškotkov, strinjam se s pogoji storitve in pravilnikom o zasebnosti in želim še naprej uporabljati spletno stran.