Na začetku in na koncu: jok

Recenzija fotoknjige Nika Erika Neubauerja Ko greš na jug, vedno jokaš dvakrat

Na začetku in na koncu: jok

Recenzija fotoknjige Nika Erika Neubauerja Ko greš na jug, vedno jokaš dvakrat

Nik Erik Neubauer, Ko greš na jug, vedno jokaš dvakrat, 2021.

Ko greš na jug, vedno jokaš dvakrat, prva fotoknjiga dokumentarnega fotografa Nika Erika Neubauerja, z zgovornim naslovom nakazuje odkrito in iskreno pustolovščino, ki jo je avtor doživljal na jugu Italije. Igre s sencami, portreti ljudi, ki so včasih zunaj fokusa, presvetljene figure, zabrisane impresije krajev tvorijo nekonvencionalno fotografsko pripoved. Neubauer v vsaki fotografiji pusti delček lastnega dojemanja in nas nikamor ne usmerja. Sam pravi, da ljudi tam ni težko fotografirati in da so večinoma celo počaščeni, če se jih posname. Domačine fotografira, kakor da je tudi sam eden od njih, saj mu iskreno razkrivajo svoje občutke in prostore. Njegove fotografije italijanskega juga pa niso očarljive le zaradi tega, kar pokažejo, ampak predvsem zaradi tistega, kar na njih ostaja skrito.

Tujec, ki obišče jug, vedno joka dvakrat: ko pride in ko odhaja.


Nik Erik Neubauer, Ko greš na jug, vedno jokaš dvakrat, 2021.
Nik Erik Neubauer, Ko greš na jug, vedno jokaš dvakrat, 2021.

Ljubljanski fotograf mlajše generacije je magistriral iz fotografije na Akademiji za umetnost in oblikovanje v Ljubljani. S svojim empatičnim dokumentarističnim pristopom prikazuje izredno bližino do motivov in iskrena čustvena stanja oseb na fotografijah. Neubauer poleg dokumentarne ulične fotografije že dobro leto redno fotografira ljubljanske proteste. Ti posnetki z izredno bližnjimi, od bliskavice prežganimi portreti so postali njegov prepoznavni znak. Gre za izredno stiliziran dokumentarizem, ki postavlja čustveno nabitost trenutka pred informativno vlogo zabeležene situacije.

Avtor je širok nabor fotografij z italijanskega juga skrčil v končni izbor 46 digitalnih in analognih posnetkov. Rabo različnih tehnik in fotografske opreme mu je narekovalo prilagajanje okolici. Z manjšim, analognim fotoaparatom se je lažje podajal v nevarnejše dele mesta in tako že z izbiro formata dokumentiral družbene značilnosti okolja, v katerem se je znašel. V procesu izdelave je sodeloval z oblikovalko Marušo Račič, s katero sta se odločila za izrazito barvno kombinacijo rdeče in bele, ki simbolizira mesto Bari. Poleg fotografij so v knjigi tudi osebnoizpovedni zapisi, ki jih je avtor beležil v svoj telefon. Različne medije je uporabljal že na začetku svojega ustvarjanja, ko je sporočilnost fotografij bogatil z besedili in celo zvočnimi posnetki. Po navadi avtorji reportažnih fotografij posnetke poimenujejo z besedo, Neubauer pa dela imenuje zgolj s številkami. S tem doda zgodbam intimno atmosfero, ki bi jo z naslavljanjem in povzemanjem dogodkov zgolj skrčil.

Nik Erik Neubauer, Ko greš na jug, vedno jokaš dvakrat, 2021.
Nik Erik Neubauer, Ko greš na jug, vedno jokaš dvakrat, 2021.
Nik Erik Neubauer, Ko greš na jug, vedno jokaš dvakrat, 2021.
Nik Erik Neubauer, Ko greš na jug, vedno jokaš dvakrat, 2021.

Motivi na fotografijah se včasih ritmično ponavljajo ali pa dinamiko presekajo. Med številnimi portreti so ljudje večkrat fotografirani v hrbet, a se lahko vanje zazremo z isto intenziteto, kot če bi jih videli v obraz. Nemalo je motivov sadja, živali, verskih simbolov in ne nazadnje tudi športa. Po besedah avtorja je ravno šport tisti, ki mu je omogočil takojšnjo povezanost in vključenost v lokalno sceno. Pravi, da s športom vstopa v življenje drugih.1 Med opazovanjem in zajemanjem okolice se osredotoča tako na »dobro« kot na »slabo« ter poudarja, da mu je v fotografiji izziv pokazati nasprotja. Teme poglavij knjige so dvojice: strah in pogum, vera in lojalnost, strast in ljubezen ter domačnost in zaupanje. Poglavja so ločena z zapisi in haikuji, ki so nastali kot odziv na situacije, ki jih ni bilo mogoče fotografirati, ali pa kot intimne impresije, ki so šle dlje od dokumentacijskega vidika ujetja svetlobe na film. Neubauer z razvrščanjem fotografij v poglavja in spremljajočimi besedili zavestno in v matematičnem ali taktnem slogu ustvarja ritem pripovedi. Pavze med poglavji držijo počasen tempo, ki ga lahko primerjamo s počasnim načinom življenja v Bariju, na katerega se je avtor hitro navadil. Kljub konstantnim premorom praznih strani ali teksta so fotografije nabite z zgodbo in dinamično energijo.

Nik Erik Neubauer, Ko greš na jug, vedno jokaš dvakrat, 2021.
Nik Erik Neubauer, Ko greš na jug, vedno jokaš dvakrat, 2021.

Ob prihodu v regijo se je počutil,2 kot da je vkorakal na prizorišče snemanja filma. Avtor pravi, da je v tako slikoviti okolici težko narediti slabo fotografijo, vendar je to, kar naredi njegova dela intimna in pristna, predvsem njegov način gledanja in opažanja.

Pogovora ob izidu Neubauerjeve knjige se je Galeriji Fotografiji udeležil tudi avtorjev profesor z Akademije za umetnost Bari Antonio Rollo. V želji po iskreni in domačni predstavitvi življenja v mestu Bari se je fotografu zdelo smiselno, da svojo perspektivo opiše tamkajšnji domačin. Rollo ob komentarju Neubauerjevih fotografij izpostavi, da jih ne samo vidi, temveč predvsem sliši, prevajajo namreč zvok vsakdana z ulic. Označi jih kot trenutke preteklosti, ki dihajo za vrat prihodnosti. Rollo poudari tudi, da se turist na jugu Italije z lahkoto umesti v varno udobje italijanske dolce vite in popolnoma pozabi drugo plat tega prostora, ki je resničnejša, vendar manj optimistična. Neubauerjev pogled pa se zazre tudi drugam in pokaže, kar je širši publiki skrito, podobe, na katere ni mogoče naleteti v turističnih vodičih ali vlogih popotnikov na Youtubu. Pokaže nekaj, kar je po besedah profesorja skrito tudi lokalnim politikom, ki se na najrevnejši del prebivalstva ne ozirajo. Na fotografijah v knjigi so domačini, družinski odnosi, pristna čustva, neopazni detajli, ki so v dobi gentrifikacije in sle po denarju potisnjeni na rob. Njegova izkustva niso zgolj romantične impresije starega mesta, temveč tudi ukraden fotoaparat, težave z zdravjem in kompliciran zdravstveni sistem.3 Neubauerjeva dela Rollo povzame: »V dobi turbokapitalizma so Nikova dela elementi ekstremnega, videti so, kakor da so že davno preteklost. Gre za metafotografijo, saj avtor usmeri svetlobo tja, kjer je navadno ni.«4

“Nik, looking at my south in the cemetery (because this – exhibition – is a cemetery, we stopped the time, it’s eternal), I feel dying.”5

Nik Erik Neubauer, Ko greš na jug, vedno jokaš dvakrat, 2021.
Nik Erik Neubauer, Ko greš na jug, vedno jokaš dvakrat, 2021.

Zven Neubauerjevih fotografij ni zgolj metaforičen, saj je poleg fotografije in zapisov zvok uporabljal kot dodaten medij beleženja svojih vtisov. Tako je na svoji samostojni razstavi v Galeriji Fotografiji izbrane fotografije iz knjige pospremil z zvočnimi posnetki obiska zdravnika in praznovanja svetega Nikolaja v Bariju.

Zatohel vlak,
Neapelj izginja v mraku,
prijatelji so zaspali.

(Neubauer, 2021)
Nik Erik Neubauer, Ko greš na jug, vedno jokaš dvakrat, 2021.
Nik Erik Neubauer, Ko greš na jug, vedno jokaš dvakrat, 2021.
Nik Erik Neubauer, Ko greš na jug, vedno jokaš dvakrat, 2021.
Nik Erik Neubauer, Ko greš na jug, vedno jokaš dvakrat, 2021.
Nik Erik Neubauer, Ko greš na jug, vedno jokaš dvakrat, 2021.
Nik Erik Neubauer, Ko greš na jug, vedno jokaš dvakrat, 2021.

Presenetljivo je mnenje enega najpomembnejših sodobnih fotografov in najspretnejših portretistov intimnega življenja, Aleca Sotha, ki opozarja na redukcijski potencial fotografije. Soth nasprotuje esencializmu in ne verjame, da lahko fotografija pokaže globljo resnico o portretirani osebi, je zgolj svetloba, ki se odbija od površine, trenutek v času. (Bourgeouis-Vignon, 2017) Morda je ravno to tisto, kar Sothove fotografije naredi tako iskrene, saj iz spoštovanja do entitete in identitete posameznikov na fotografijah nanje ne skuša pripeti lastne narative. Enako bi lahko rekli za Neubauerja, ki se odkrivanja novega prostora loteva z vprašanji in ne odgovori. V Neubauerjevi knjigi je jug prijazen, raznolik, strasten, občasno pa tudi surov in neizprosen. Avtor ga sprejme z veliko posluha in želje po odkritju novega izraza. Morda zvok, ki ga sliši profesor Rollo, ravno zaradi tega pronica skozi njegove fotografije. Neubauer z njimi ničesar ne trdi, temveč zgolj opazuje in posluša.

Reference

  • Bourgeois-Vignon, Anne. 2017. »Sleeping By The Mississippi.« Dostopno tukaj.
  • Chioccetti, Federica. 2019. »What is a Photo-Text Book?« Dostopno tukaj.
  • Neubauer, Nik Erik. 2021. »Produkcija dokumentarne fotografije.« ALUO, Ljubljana, 2021. Dostopno tukaj.
  • Neubauer, Nik Erik in Antonio Rollo. 2021. »Ko greš na jug, vedno jokaš dvakrat.« Pogovor ob izidu knjige, 10. september 2021. Galerija Fotografija, Ljubljana.

Projekt Kontrola & kritika je sofinanciran s strani Ministrstva za kulturo Republike Slovenije v okviru razpisa Redni letni javni projektni razpis za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2021.

Opombe

  1. Avtorja smo poslušali na pogovoru ob izidu knjige v Galeriji Fotografiji 10. 9. 2021.
  2. Neubauer na pogovoru ob izidu knjige 2021.
  3. Svoje zdravstvene težave je blažil s pomočjo dokumentiranja situacije in ustvarjanja serije fotografij Moral bi iti do gospe Phrance, s katero je postal finalist natečaja Zine Vitrine v DobriVagi.
  4. Rollo na pogovoru ob izidu knjige 2021.
  5. “Nik, ko gledam svoj jug na pokopališču, (ker ta razstava je pokopališče, ustavili smo čas, večen je), se počutim kot da umiram.” Rollo, 2021.

Nik Erik Neubauer: samozaložba, 2021

dimenzija: 23 × 16 cm
trda vezava
jezik: SLO-ITA / ENG-SLO

KUPI KNJIGO

Zatohel vlak, Neapelj izginja v mraku, prijatelji so zaspali.
Nik Erik Neubauer, Ko greš na jug, vedno jokaš dvakrat, 2021.

Nik Erik Neubauer: samozaložba, 2021

dimenzija: 23 × 16 cm
trda vezava
jezik: SLO-ITA / ENG-SLO

KUPI KNJIGO

Sorodne objave

prijavi se

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke
novice

Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 30. avgust 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 4. oktober 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.

Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 11. junij 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 16. avgust 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 27. julij 2020. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 21. september 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

kje: Cankarjev dom, sejna soba M3/4
kdaj: 27. februar 2020, 0b 18. uri

kje: Galerija Jakopič, Ljubljana, v sklopu razstave Jaka Babnik: Pigmalion
kdaj: 5. december 2019
trajanje: 18.00 – 21.00
sodelujeta: dr. Victor Burgin, dr. Ilija T. Tomanić
moderator: dr. Jan Babnik

  • 18.00: Predavanje Victorja Burgina: Kaj je kamera? Kje je fotografija?
  • 19.00: Predstavitev nove številke revije Fotografije (Kamera in aparat: Izbrani spisi Victorja Burgina) v pogovoru z umetnikom in teoretikom Victorjem Burginom in Ilijo T. Tomanićem, piscem spremne besede k slovenskemu prevodu. Pogovor bo moderiral Jan Babnik, gl. in odgovorni urednik revije Fotografija
  • 20.30: razprodaja preteklih številk revije Fotografija

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 16. december 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 16. marec 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

Kdaj: 18. julij 2019 ob 10.00
Trajanje:
90 min
Kje: Prvo preddverje Cankarjevega doma, Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana (vhod iz pasaže Maximarket)
Delavnico vodita: Leopold Štefanič in Neža Ternik

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 09. april 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 24. junij 2019. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

Kontaktiraje urednike na editors@membrana.si. Rok za predloge prispevkov (izvlečki dolžine 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 18.1. 2019. Rok za dokončane prispevke na podlagi sprejetih predlogov je 20.3.2019. Predloge pošljite na editors@membrana.org.

Kontaktiraje urednike na editors@membrana.org. Rok za dokončane prispevke na podlagi sprejetih predlogov je 30. september 2018. Predloge pošljite na editors@membrana.org.

Naše spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje naših storitev. Kot uporabnik se morate strinjati z uporabo in sprejeti naše pogoje. Trenutno uporabljamo samo piškotke, ki so potrebni za normalno delovanje spletne strani. Za več informacij obiščite naš pravilnik o zasebnosti in pogoje storitev. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporabljamo, si oglejte spodnji seznam.

Ta piškotek je nujen za aplikacije PHP. Piškotek se uporablja za shranjevanje in identifikacijo edinstvenega ID-ja uporabniške seje za namen upravljanja uporabniške seje na spletnem mestu. Piškotek je sejni piškotek in se izbriše, ko so vsa okna brskalnika zaprta.

Strinjam se z uporabo piškotkov, strinjam se s pogoji storitve in pravilnikom o zasebnosti in želim še naprej uporabljati spletno stran.