Fotopub

Vprašanje pomena fotografije

Fotopub

Vprašanje pomena fotografije

Na festivalu ni bilo mogoče najti čiste fotografije, niti čistih fotografov, vendar s tem ni nič narobe, saj ima festival drugačno zasnovo, ki je usmerjena predvsem v mlado sodobno fotografijo in umetniško produkcijo.

Letošnja druga izvedba novega Fotopuba je imela zagotovo rdečo nič in to je bila širina fotografskega medija in koncepta fotografije v kontekstu umetnosti. Festival, ki z imenom in izborom lokacije apelira na isto imenski festival dokumentarne fotografije, se je tokrat predstavil z več kot dvajsetimi različnimi tujimi in domačimi avtorji, čigar izbor del je bil precej konceptualno in umetniško usmerjen.

Mladi umetniki so v svojih delih, hote ali nehote, preizpraševali pojem fotografije in vizualnega v kontekstu pomena fotografije v umetnosti. Kje je razlika med fotografskim delom, ki ga naredi fotograf, ali tistim, ki ga ustvari umetnik? Kaj vse je fotografija? In ali se je to sploh še smiselno spraševati? Razmislek Ize Pevec, sicer kot spremno besedilo k razstavi v Mestni knjižnici v katalogu, povzame zgornja vprašanja in tudi celoto festivala. V njem je sklenila, da je današnja generacija mladih fotografov in umetnikov, ki se odločijo za fotografski medij, »odraščala« ob postmodernističnih idejah in da se niti ne preizprašuje več o moči in nevarnosti nereflektivnega branja fotografskega materiala. Za to generacijo so te ideje namreč samoumevne in jih jemljejo kot osnovno izhodišče.

Zanje ni več aktualno vprašanje, ali je fotografija umetnost in kje so te razmejitve, vse je zelo pluralno in fluidno – precej svobodno. Temu smo bili priča tudi ob obisku razstav v okviru Fotopuba. V okviru šestih razstav se je predstavilo več kot 20 ustvarjalcev, z med seboj na prvi pogled zelo raznovrstnimi deli in koncepti. Mlade kuratorke so jih porazdelile v smiselne sklope in na ustrezna prizorišča. Določene razstave in dela pa so vseeno na prvi pogled delovala rahlo nejasno – konceptualno ali medijsko nepovezan(npr. galerija Simulaker in Lokomotiva). Vendar so ta vtis popravila spremna besedila, ki so s krajšim uvodom kuratork in izjav avtorjev deloma osmislila tako postavitev kot izbor. V spremnih in kataložnih besedilih kuratork, ki so večinoma ravno končale študij oziroma ga končujejo, je moč čutiti svež pogled na fotografijo, ki ga želi festival posredovati, in pa seveda tudi rdečo nit preigravanja avtorjev s pomenom in širino fotografskega medija. 

Na razstavnih prizoriščih so bila prikazana zelo raznovrstna dela, ki so vključevala raznorazne vizualne medije povezane s fotografijo (video, plakati, odlitki …), ali pa so fotografijo prikazali na nepričakovanih nosilcih (npr. fotografije natisnjene na umetne nohte). Teme pa so variirale od digitalne domačnosti in obenem odtujenosti prek etnografsko obarvanih »raziskav« do teorij zarot. Vsak avtor ima za projektom sicer lastno zgodbo in koncept, vendar so tudi na skupinskih razstavah projekti konceptualno ali vizualno povezani v smiselno celoto.

Eden izmed večjih izzivov organizatorjev Fotopuba so bile zagotovo postavitve, pa ne samo zaradi raznovrstnosti del, temveč tudi ker so razstavna prizorišča postavili tam, kjer jih načeloma navadni muzejski pohajkovalci ne bi pričakovali. Poleg treh za razstavne namene primernih prostorov so v galerije spremenili tudi opuščeni atrij mestne knjižnice in razpadajočo stavbo na Glavnem trgu. Vendar tu verjetno nima smisla preinterpretirati izvedbe v kontekstu odmika od koncepta bele kocke, temveč da gre verjetno predvsem za praktičen razlog izrabe vseh možnih razstavnih kapacitet.

Na festivalu ni bilo mogoče najti čiste fotografije, niti čistih fotografov, vendar s tem ni nič narobe, saj ima festival drugačno zasnovo, ki je usmerjena predvsem v mlado sodobno fotografijo in umetniško produkcijo. Opazili smo lahko, da se ta odmika stran od rigidnosti fotoaparata in navideznih omejitev. Novo mesto bo z oživitvijo fotografskega festivala zagotovo ostalo pomembna točka na področju fotografije pri nas, četudi so zavili v drugo smer, stran od trinajstletne tradicije »starega« Fotopuba.

Fotopub 2015

Novo mesto, različne lokacije
(galerija Simulaker, Galerija Lokomotiva, Mestna Knjižnica, dve ločeni razstavi v zapuščeni stavbi na Glavnem trgu, Kulturni center Janeza Trdine)

3.–8. avgust

Kuratorji: Anja Zver, Eva Pavlič Seifert, Iza Pevec, Katarina Hergouth, Živa Kleindienst

Avtorji: Alessandro Calabrese, Iza Pavlina, Paulo Wirz, The Cool Couple, Doroteja Škrabo Skrabzi, Nastja Mežek, Tim Cullmann, Klemen Zupanc, Davor Kralj, Teresa Giannico, Vera Vladimirsky, Craig Wye, Alex F. Webb, Maria Elinardottir, Aljaž Celarc, Hristina Tasheva, Sanne Feenstra, Wim de Leeuw, Douglas Mandry, Aladin Borioli, Reinis Lismanis

Direktorja: Jure Kastelic in Dušan Josip Smodej

Člani ekipe: Aljaž Celarc, Bojan Mijatović, Dare Sintič, Eva Pavlič Seifert, Gregor Kocijančič, Klemen Ilovar, Miha Erjavec, Reinis Lismanis, Tadej Vindiš

Na festivalu ni bilo mogoče najti čiste fotografije, niti čistih fotografov, vendar s tem ni nič narobe, saj ima festival drugačno zasnovo, ki je usmerjena predvsem v mlado sodobno fotografijo in umetniško produkcijo.
Fotopub 2015

Novo mesto, različne lokacije
(galerija Simulaker, Galerija Lokomotiva, Mestna Knjižnica, dve ločeni razstavi v zapuščeni stavbi na Glavnem trgu, Kulturni center Janeza Trdine)

3.–8. avgust

Kuratorji: Anja Zver, Eva Pavlič Seifert, Iza Pevec, Katarina Hergouth, Živa Kleindienst

Avtorji: Alessandro Calabrese, Iza Pavlina, Paulo Wirz, The Cool Couple, Doroteja Škrabo Skrabzi, Nastja Mežek, Tim Cullmann, Klemen Zupanc, Davor Kralj, Teresa Giannico, Vera Vladimirsky, Craig Wye, Alex F. Webb, Maria Elinardottir, Aljaž Celarc, Hristina Tasheva, Sanne Feenstra, Wim de Leeuw, Douglas Mandry, Aladin Borioli, Reinis Lismanis

Direktorja: Jure Kastelic in Dušan Josip Smodej

Člani ekipe: Aljaž Celarc, Bojan Mijatović, Dare Sintič, Eva Pavlič Seifert, Gregor Kocijančič, Klemen Ilovar, Miha Erjavec, Reinis Lismanis, Tadej Vindiš

Sorodne objave

Za boljšo kvaliteto klikni na fotografijo.

prijavi se

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke
novice

Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 30. avgust 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 4. oktober 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.

Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 11. junij 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 16. avgust 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 27. julij 2020. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 21. september 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

kje: Cankarjev dom, sejna soba M3/4
kdaj: 27. februar 2020, 0b 18. uri

kje: Galerija Jakopič, Ljubljana, v sklopu razstave Jaka Babnik: Pigmalion
kdaj: 5. december 2019
trajanje: 18.00 – 21.00
sodelujeta: dr. Victor Burgin, dr. Ilija T. Tomanić
moderator: dr. Jan Babnik

  • 18.00: Predavanje Victorja Burgina: Kaj je kamera? Kje je fotografija?
  • 19.00: Predstavitev nove številke revije Fotografije (Kamera in aparat: Izbrani spisi Victorja Burgina) v pogovoru z umetnikom in teoretikom Victorjem Burginom in Ilijo T. Tomanićem, piscem spremne besede k slovenskemu prevodu. Pogovor bo moderiral Jan Babnik, gl. in odgovorni urednik revije Fotografija
  • 20.30: razprodaja preteklih številk revije Fotografija

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 16. december 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 16. marec 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

Kdaj: 18. julij 2019 ob 10.00
Trajanje:
90 min
Kje: Prvo preddverje Cankarjevega doma, Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana (vhod iz pasaže Maximarket)
Delavnico vodita: Leopold Štefanič in Neža Ternik

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 09. april 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 24. junij 2019. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

Kontaktiraje urednike na editors@membrana.si. Rok za predloge prispevkov (izvlečki dolžine 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 18.1. 2019. Rok za dokončane prispevke na podlagi sprejetih predlogov je 20.3.2019. Predloge pošljite na editors@membrana.org.

Kontaktiraje urednike na editors@membrana.org. Rok za dokončane prispevke na podlagi sprejetih predlogov je 30. september 2018. Predloge pošljite na editors@membrana.org.

Naše spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje naših storitev. Kot uporabnik se morate strinjati z uporabo in sprejeti naše pogoje. Trenutno uporabljamo samo piškotke, ki so potrebni za normalno delovanje spletne strani. Za več informacij obiščite naš pravilnik o zasebnosti in pogoje storitev. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporabljamo, si oglejte spodnji seznam.

Ta piškotek je nujen za aplikacije PHP. Piškotek se uporablja za shranjevanje in identifikacijo edinstvenega ID-ja uporabniške seje za namen upravljanja uporabniške seje na spletnem mestu. Piškotek je sejni piškotek in se izbriše, ko so vsa okna brskalnika zaprta.

Strinjam se z uporabo piškotkov, strinjam se s pogoji storitve in pravilnikom o zasebnosti in želim še naprej uporabljati spletno stran.