Fotografije Stanleyja Kubricka drugače

prvi del

Fotografije Stanleyja Kubricka drugače

prvi del

Márica (Paddy Wagon) [Možakar z varilnim aparatom, uporabljenim v ustvarjanju televizijske oddaje Paddy Wagon]. Stanley Kubrick za revijo Look. © Museum of the City of New York in Stanley Kubrick Film Archives

Razstava Through a Different Lens: Stanley Kubrick Photographs v tržaškem Magazzinu delle Idee predstavi fotografije mladega Stanleyja Kubricka, ki je bil pet let profesionalni fotograf za revijo Look. Na ogled je 130 fotografij, ki odpirajo prostor za premislek o formalnih razlikah med filmskim in fotografskim podajanjem zgodb ter o načinih, na katere so Kubrickova fotografska leta vplivala in oblikovala njegov poznejši filmski izraz.

Stanley Kubrick je imel sedemnajst let, ko je pustil šolo in sprejel plačano mesto fotografskega vajenca pri reviji Look, tedaj eni vodilnih ameriških tiskovin. Pet let se je uril v reportažni fotografiji in revijske prispevke opremil z angažiranimi, dokumentarnimi rezinami newyorškega vsakdanjika. V sklopu razstave Skozi drugačen objektiv: Fotografije Stanleyja Kubricka v tržaškem Magazzinu delle Idee je na ogled 130 fotografij, ki obiskovalca vodijo od Kubrickovih fotografskih začetkov do prvega filmskega poskusa z naslovom Dan dvoboja (Day of the Fight,, 1950), ki velja za nesporni začetek njegovega filmskega dela. S fotografijo se je Kubrick učil obvladovati tehnične in kreativne prvine kadra. Mojstril se je v likovni kompoziciji kadra, ekspoziciji fotografskega traku, spoznaval je prednosti in slabosti različnih vrst objektivov in se uril v oblikovanju svetlobe, ne da bi se mu bilo treba spoprijeti z najzahtevnejšo veščino snemanja – gibanjem. Mnogi filmski ustvarjalci so začeli kot fotografi, preden so se lotili filma. Nekateri se niso nikoli ustalili in so svojo umetniško zapuščino utemeljili na nenehnem migriranju med filmom in fotografijo. Poti Agnes Varda, Roberta Franka in Mana Raya so med seboj neprimerljive, vsi pa so fotografirali, preden so režirali filme.

Filmskih referenc je v Kubrickovem fotoreportažnem delu preveč, da bi jih vse obdelali v eni sami kritiki. V fotoseriji Golo mesto (1947) je Kubrick fotografiral na setu režiserja Julesa Dassina, ki je snemal film z istoimenskim naslovom. Naslov si je Dassin izposodil pri knjigi fotografij Golo mesto (1945) newyorškega uličnega fotografa Weegeeja, ki ga je Kubrick zelo cenil. Pogled v zakulisje je bil za Kubricka odličen uvod v filmski svet. Kubrick je zaradi uredniške naravnanosti revije Look pogosto obravnaval raznovrstne manifestacije popularne kulture. Revija se je posvečala fenomenu razvedrila, ki je že takrat veljalo za pomembno plat ameriške identitete. Uredniški kredo se je poznal pri nalogah, ki jih je prejemal mladi fotograf. Za revijo je portretiral osebnosti iz sveta zabave, kot so Peter Arno, Montgomery Clift, Guy Lombardo …

Peter Arno [Arno prebira notni zapis]. Stanley Kubrick za revijo Look. Muzej mesta New York. (arhiv: X2011.4.11817.67D.) © Museum of the City of New York in Stanley Kubrick Film Archives
Peter Arno [Arno prebira notni zapis].
Stanley Kubrick za revijo Look. Muzej mesta New York. (arhiv: X2011.4.11817.67D.) © Museum of the City of New York in Stanley Kubrick Film Archives

Kubrickovo dokumentiranje Golega mesta je pomenljivo zaradi mnogih sorodnosti njegovih prvih celovečernih filmov, kot sta Rop brez plena (1956) in Morilčev poljub (1955) v filmskem žanru noir. Film se je estetsko zgledoval pri robatem dokumentarnem slogu Weegeeja, ki je pri nastajanju Golega mesta sodeloval kot svetovalec režiserju. V fotoserijah, kot sta Klopi v parku: Ljubezen je povsod (Park Benches: Love is Everywhere, 1946) in Življenje in ljubezen na newyorški podzemni železnici (Life and Love on the New York Subway, 1947) je Kubrick sledil Weegeejevemu zgledu. Subjekte je fotografiral brez privoljenja, nočne prizore pa je posnel na infrardeči film in z bliskavico. Petnajst let kasneje je Kubrick Weegeeja zadolžil za promocijsko fotografijo na setu produkcije Dr. Strangelove (1964).

Življenje in ljubezen na newyorški podzemni železnici [Par zraven spečega možakarja na peronu 81st Street]. Stanley Kubrick za revijo Look. Muzej mesta New York. (arhiv: X2011.4.11107.124.) © Museum of the City of New York in Stanley Kubrick Film Archives
Življenje in ljubezen na newyorški podzemni [Par zraven spečega možakarja na peronu 81st Street].
Stanley Kubrick za revijo Look. Muzej mesta New York. (arhiv: X2011.4.11107.124.) © Museum of the City of New York in Stanley Kubrick Film Archives

V Ameriki so bila štirideseta leta v znamenju filma noir, na drugi strani Atlantika pa so gojili drugačen pristop k filmski produkciji. Neorealistični slog se je v Italiji kot filmska cucina povera uveljavil ravno zaradi pomanjkanja filmske infrastrukture, ki je bila po koncu druge svetovne vojne povsem porušena. Italijani so delali hitro, z majhnimi ekipami in dokumentarno. Pred kamere so pogosto postavljali nešolane igralce in snemali kar na ulici, medtem ko je bil Kubrickov način dela metodičen – počasen in premišljen. Delal je na velikih filmskih setih, z veliko ekipo in največjimi filmskimi zvezdami, zato njegove filme s stilističnega ali vsebinskega vidika težko primerjamo z neorealističnimi klasikami, kot so Obsedenost (1943), Rim, odprto mesto (1945) ali Paisá (1946). Po izčiščenosti in poglobljenosti med Kubrickovimi fotografijami za revijo Look izstopa portretna serija z naslovom Čistilec čevljev (1947), ki pa bi jo lahko označili za neorealistično. Na 250 fotografijah je upodobil dan dečka, ki se s čiščenjem čevljev preživlja na ulicah New Yorka. Motivi v spomin prikličejo podobe iz filma Tatovi koles (1948)ali iz Chaplinovega Dečka (1921). Kubrick je prav tako fotografiral dečkovo številno družino in s tem poskušal prikazati kontekst njegovega trdega dela, s katerim je bil družini primoran pomagati pri preživetju.

Življenje in ljubezen na newyorški podzemni železnici [Par na podzemni železnici]. Stanley Kubrick za revijo Look. Muzej mesta New York. (arhiv: X2011.4.10292.39B.) © Museum of the City of New York in Stanley Kubrick Film Archives
Življenje in ljubezen na newyorški podzemni [Par na podzemni železnici].
Stanley Kubrick za revijo Look. Muzej mesta New York. (arhiv: X2011.4.10292.39B.) © Museum of the City of New York in Stanley Kubrick Film Archives

Razstavo fotografij zaključuje Kubrickov prvi kratki film, ki ga je režiser posnel kot nekakšno diplomsko delo. Dan dvoboja (1950) na dokumentarni način predstavi zgodbo o asketskem in športu predanem življenjskem slogu Walterja Cartierja, boksarja, ki se pripravlja na večerni obračun v ringu. Kubrick se med snemanjem filma z boksom ni srečal prvič. K motivu se je kot fotograf pogosto vračal, med drugim je za Look posnel serijo portretnih fotografij legendarnega Rockyja Graziana. Kubrick je za osnovo filma vzel enega od svojih boksarskih fotoesejev z naslovom Borec za lovorike (The Prizefighter, 1949), v katerem je portretiral prav Cartierja. V eseju je sopostavljal nasilne podobe iz ringa in fotografije Cartierjevega vsakdanjega življenja. Prikazoval je borčevo rutinirano in osamljeno življenje, preprosta in vsakodnevna razvedrila ter rigorozne priprave na dvoboj.

Kubrick je zgodbo in fotografije prenesel iz časopisa na film in ohranil pripovedne zakonitosti značilne za tisk. Po obsegu in obravnavi dogodkov se film ne razlikuje od fotozgodbe. Podobne odločitve je prav tako sprejemal pri kadriranju in uporabi svetlobe. Dan dvoboja je dramatičen in nesentimentalen prikaz boksarjevega življenja, ki pri gledalcu vzbudi občutek objektivnosti, podprt s pripovedjo v ozadju ter z domiselno in natančno insceniranimi dokumentarnimi posnetki.

Film je realizacija narativne težnje časopisnih fotoreportaž, da se uresničijo v gibanju in trajanju. Na sliki se z izjemo zaključnega dvoboja ne zgodi nič, kar ne bi bilo že podano z voice-overjem.

Posledica takšnega pristopa je formalna rigidnost, ki ne izkoristi potenciala filmskega jezika, saj je fotografija nenehno v vlogi ilustriranja pripovedi, ki poteka izključno na verbalni ravni.

Reportaža je bila Kubricku zaradi fotoreporterskega dela gotovo najbližja oblika filmskega pripovedovanja, iz današnje perspektive pa je Dan dvoboja anahron izdelek. Velja za filmski obzornik – kratko in informativno, dokumentarno vsebino, ki je bila pred vstopom televizijskih ekranov v gospodinjstva zelo pogosta. Danes bi se film po vsebinski plati še najbolje znašel med videoreportažami, kakršne na spletu ponujajo novičarski kanali. Kubrick je bil zelo podjeten. Svoj prvi film je produciral pri 22 letih in zanj porabil 3900 dolarjev. Prodal ga je produkcijskemu studiu RKO za 4000 dolarjev in si s tem ravno pokril stroške in nekaj malega tudi zaslužil. Vajeništvo pri Looku si je zagotovil tako, da je reviji prodajal svoje fotografije. Med najbolj poznanimi je fotografija prodajalca v trafiki, ki dan po smrti predsednika Franklina D. Roosevelta resignirano sloni na pultu prodajalnega okenca, obdan s časopisnimi naslovnicami, ki oznanjajo predsednikovo smrt. Kubrick je z Dnevom dvoboja pokazal zajeten talent za filmsko ustvarjanje, vendar ne, ker bi šlo za velik presežek, temveč zaradi odsotnosti okornosti, ki bi jo ob prvem tovrstnem poskusu zlahka pričakovali.

Reference

  • Bazin, Andre. 2010. Kaj je film? Ljubljana: Društvo za širjenje filmske kulture Kino!.
  • Campany, David. 2008. Photography and Cinema. London: Reaktion Books.
  • Mather, Philippe. 2013. Stanley Kubrick at Look Magazine: Authorship and Genre in Photojournalism and Film. Bristol: Intellect.
  • Thompson, Kristin; Bordwell, David. 1994. Film History: An Introduction. New York: McGraw-Hill.

Vse fotografije so objavljene z dovoljenjem Muzeja mesta New York in Stanley Kubrick Film Archives.


Projekt Kontrola & kritika je sofinanciran s strani Ministrstva za kulturo Republike Slovenije v okviru razpisa Redni letni javni projektni razpis za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2021.

Through a Different Lens: Stanley Kubrick photographs

Magazzino Delle Idee, Trst
1. 10. 2021–30. 1. 2022

Razstava je nastala v sodelovanju z Muzejem mesta New York in Stanley Kubrick Film Archives.

Mnogi filmski ustvarjalci so začeli kot fotografi, preden so se lotili filma. Nekateri se niso nikoli ustalili in so svojo umetniško zapuščino utemeljili na nenehnem migriranju med filmom in fotografijo.

Through a Different Lens: Stanley Kubrick photographs

Magazzino Delle Idee, Trst
1. 10. 2021–30. 1. 2022

Razstava je nastala v sodelovanju z Muzejem mesta New York in Stanley Kubrick Film Archives.

Sorodne objave

prijavi se

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke
novice

Koža, 19. januar – 1. marec 2022
Mednarodna fotografska razstava
Cankarjev dom, prvo preddverje

otvoritev: 19.1.2022 ob 19:00

avtorji: Goran Bertok, Ewa Doroszenko, Görkem Ergün, Karina-Sirkku Kurz, Anne Noble, Špela Šivic
zasnova razstave: zavod Membrana – Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kuratorstvo: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
produkcija: Cankarjev dom in zavod Membrana

Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 30. avgust 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 4. oktober 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.

Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 11. junij 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 16. avgust 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.

Prijave sprejemamo do vključno ponedeljka 26. 10. 2020 na:
elektronski naslov: info@membrana.org
in/ali
poštni naslov: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 27. julij 2020. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 21. september 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

kje: Cankarjev dom, sejna soba M3/4
kdaj: 27. februar 2020, 0b 18. uri

kje: Galerija Jakopič, Ljubljana, v sklopu razstave Jaka Babnik: Pigmalion
kdaj: 5. december 2019
trajanje: 18.00 – 21.00
sodelujeta: dr. Victor Burgin, dr. Ilija T. Tomanić
moderator: dr. Jan Babnik

  • 18.00: Predavanje Victorja Burgina: Kaj je kamera? Kje je fotografija?
  • 19.00: Predstavitev nove številke revije Fotografije (Kamera in aparat: Izbrani spisi Victorja Burgina) v pogovoru z umetnikom in teoretikom Victorjem Burginom in Ilijo T. Tomanićem, piscem spremne besede k slovenskemu prevodu. Pogovor bo moderiral Jan Babnik, gl. in odgovorni urednik revije Fotografija
  • 20.30: razprodaja preteklih številk revije Fotografija

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 16. december 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 16. marec 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

Kdaj: 18. julij 2019 ob 10.00
Trajanje:
90 min
Kje: Prvo preddverje Cankarjevega doma, Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana (vhod iz pasaže Maximarket)
Delavnico vodita: Leopold Štefanič in Neža Ternik

Naše spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje naših storitev. Kot uporabnik se morate strinjati z uporabo in sprejeti naše pogoje. Trenutno uporabljamo samo piškotke, ki so potrebni za normalno delovanje spletne strani. Za več informacij obiščite naš pravilnik o zasebnosti in pogoje storitev. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporabljamo, si oglejte spodnji seznam.

Ta piškotek je nujen za aplikacije PHP. Piškotek se uporablja za shranjevanje in identifikacijo edinstvenega ID-ja uporabniške seje za namen upravljanja uporabniške seje na spletnem mestu. Piškotek je sejni piškotek in se izbriše, ko so vsa okna brskalnika zaprta.

Strinjam se z uporabo piškotkov, strinjam se s pogoji storitve in pravilnikom o zasebnosti in želim še naprej uporabljati spletno stran.