Aleksandrija Ajduković je sodobna umetnica, ki deluje na področjih fotografije, videa in filma. Umetniško kariero je začela s študijem na Akademiji za umetnost v Beogradu. Leta 2018 je na oddelku za teorijo dramskih umetnosti, kulture in medijev Fakultete dramskih umetnosti v Beogradu zaključila doktorski študij, v katerem je raziskovala tisk živalskih vzorcev. 

Pri raziskovanju omenjene tematike je prebrskala medijski prostor držav bivše Jugoslavije zadnjih 40 let in iskala različne primere uporabe živalskih vzorcev v popularni in množični kulturi. Znotraj te kulture je naletela na množičen pojav fantazijskih bitij, ki s prevzemanjem živalskih oblik ustvarijo identiteto podobno kiborgovi. Tovrstna prehode med človeškim in živalskim umetnica vidi kot potencialno subverzivne v tem, da zmotijo običajen ali logičen red stvari in tako osvobodijo zoomorfno in instinktivno.

V praksi in na terenu glede na tematiko eksperimentira kot vizualna antropologinja, ki s hitro produkcijo in estetiko snepšotov raziskuje fenomene mode, pop kulture in življenjskega sloga v urbanih jedrih kjer se pojavljajo kot simptomi sodobnega življenja. Njena umetniška dela so tako duhovite refleksije, ki obvisijo v zraku brez končnega sporočila in pustijo gledalcu možnost lastnega zaključka oziroma interpretacije. 

V seriji Blesteče krave (Sjajne krave) se je v nasprotju z običajnimi urbanimi lovi za nenavadnim in simptomatičnim podala v ruralno okolje in organizirala tečaj uporabe fotografskih odbojnikov. Njeni učenci so bili lokalni pastirji, portretiranke pa njihove kravje varovanke. Umetnica je sestavila nenavadno filmsko ekipo, katere namen je bil ravno to, da se dokumentira v lastni antropomorfnosti, ki obenem karikira običajen red odnosov.

Serija Tigrice je nastajala dlje časa, ko je na beograjskih ulicah fotografirala naključne mimoidoče ženske, ki so na sebi nosile oblačilo s tigrastim vzorcem. Pri razlagi svojega početja se je avtorica sklicevala na sceno iz filma Nežna koža francoskega režiserja Françoisa Truffauta. Glavni protagonist z ljubimko sedi v restavraciji, ko gre mimo njiju gospa, oblečena v tigrast vzorec. V prostoru kmalu zatem opazita še eno žensko v tigrasti obleki. Ljubimka se skloni k ljubimcu in mu prišepne: “To so ženske, ki ljubijo ljubezen.”