Na november 2015 bi se lahko spominjali kot na mesec, v katerem je fotografija prevzela skupnost v Indiji in Nepalu. Ko so vključujoče serije razstav in pogovorov Delhijskega filmskega festivala začele pojenjati, so številni udeleženci že leteli v Nepal, z zanimanjem so želeli odkriti prvo edicijo festivala PhotoKathmandu. BIND je bil del obeh iniciativ in ponujena mu je bila edinstvena priložnost, da zasede majhno sobo v muzeju Patan, v Katmanduju, ki je ena izmed originalnih kraljevskih palač ter trenutno nudi dom številnim svetim umetninam in tradicionalnim obrtem. Odločili smo se, da bomo tukaj navezali stik z zbirko številnih fotografij, združenih in shranjenih v Nepalski knjižnici slik, javnemu, virtualnemu viru, ki ga je zadnjih pet let razvijala predana ekipa strokovnjakov.
Intervencija BIND se je manifestirala v obliki nekonvencionalnega foto studia, kjer so bile izbrane arhivirane fotografije projektirane kot kulise. Predstavili smo vnaprej izbrano zbirko slik in obiskovalcem svetovali, naj naredijo osebno selekcijo tistih, pred katerimi bi lahko ustvarili portret. Posnetki so se močno razlikovali: posnetek iz zraka mesta Katmandu, streha stare hiše, trg Patan Durbar, Birgunj Ghantaghar (urni stolp), podeželska pokrajina, samostan z menihi, drevo v Lumbiniju, čoln na reki Bagmati, in še številni drugi razgledi, dogodki in situacije.
Nato smo jim zastavili še številna biografska in interpretativna vprašanja: Zakaj ste izbrali to sliko? Na kaj vas ta slika spominja? Vam ta slika oživi osebni spomin?
V tem projektu BIND sodeluje s PhotoCircle, da bi raziskal odnos med spomini lokalnih prebivalcev in mestom Katmandu. Medtem ko Nepalska knjižnica slik stremi k dokumentiranju inkluzivne zgodovine nepalskega ljudstva s tem, ko posameznike in družine spodbuja, da v arhiv prispevajo svoje slike in zgodbe, BIND namerava tem zgodbam dodati plast sanjarjenja in fantazije s prošnjo tujcem, da se odzovejo na slike in z njimi začnejo dialog.

Območje se je spremenilo, sedaj so tu turisti, ljudje iz različnih predelov Nepala, več je gneče. Pokrajina se je spremenila, starih hiš ni več, zrastle so nove betonske stavbe. Pogrešam sprehode po temnih ulicah in pogrešam trenutke, ko smo po teh ulicah hodili skupaj s prijatelji. Nekaterih ulic sploh ni več, saj so na njihovem mestu zrastle nove betonske stavbe.
© Mukunda Bahadur Shrestha zbirka / Nepalska knjižnica slik (Nepal Picture Library)
Slika je bila posneta s stolpa Dharahara, poznan tudi pod imenom Bhimsen Tower, ki je bil uničen v aprilskem potresu. Fotografija prikazuje trg Katmandu Durbar in okolico. Nimamo točnega datuma posnetka, ampak mislimo, da je bila fotografija ustvarjena v sedemdesetih. Vir: Nepalska knjižnica slik.

»Vedno sanjam, da posnamem fotografijo blizu rečnega brega, vendar še nikoli nisem posnel fotografije blizu reke. Nikoli nisem sedel na bregu reke. Kot otrok sem šel redko ven iz mesta, v naravo.
Nimam nobenega spomina […] Nikoli nisem bil blizu reke, ampak rad bi posnel nekaj fotografij […] in morda šel še raftat po reki.
Blizu mesta Birgunj je reka, vendar je sedaj močno onesnažena.«
© Kedar Nani Rajkarnikar zbirka / Nepalska knjižnica slik (Nepal Picture Library)
Fotografija je bila posneta sredi šestdesetih let na bregu reke Bherang med družinskim izletom na poti iz mesta Birgunj v tempelj Bindabasini v nepalskem okrožju Parsa.

»Moja mama je bila stara enajst ali dvanajst let. Obožujem dejstvo, da sta bila s fotografom soseda. Slika je bila posneta z njegove strehe na njeno streho. V Patanu si nekdaj lahko hodil z ene strehe na drugo.
Izgleda točno tako kot jaz […] Izgledam kot ona […] sva kot dvojčici.
Na sliki, ki je bila poslana mojemu očetu, preden sta se poročila, je imela približno 21 let. Ima frufru, bila je zelo modna.
Ponujena ti je priložnost, da se postaviš pred sliko in potem postaneš del nje.«
© Juju Bhai Dhakwa zbirka / Nepalska knjižnica slik (Nepal Picture Library)
Juju Bhai je posnel to fotografijo s svojega doma v mestu Patan. Ne poznamo točnih datumov, vendar je večina Jujovih fotografij v arhivu iz šestdesetih in sedemdesetih let.

»Obožujem to mesto, je kot moja identiteta. Odkar sem bil sam otrok, se je mesto drastično spremenilo. Nekaterih festivalov ali ritualov, ki so se nekdaj odvijali na trgu, ni več. Ko pridem na rojstne dneve sorodnikov, s koruzo nahranim golobe.«
© Amrit Bahadur Chitrakar zbirka / Nepalska knjižnica slik (Nepal Picture Library)
Na fotografiji je trg Patan Durbar, pogled proti jugu. Dve patis Mangahiti na levi strani fotografije sta bili porušeni v aprilskem potresu. Fotografija je bila posneta v devetdesetih.

»Ta slika deluje zelo mirno. Šel sem v Lumbini kot Bhiksha. V Lumbiniju sem bil en teden in izkušnja je bila zelo dobra. Rad imam vrtove v Lumbiniju. Rad imam naravno okolje kraja, drevesa. Bila je zelo mirna izkušnja. Odprti prostori me osrečujejo.
V Lalitpurju je takšna gneča.
Lumbin je rojstni kraj Gautame Bude. Srečen sem, da sem tam.
V Lalitpurju je bilo uničenih osemsto hiš. Imel sem dve hiši iz blata in obe sta bili uničeni. Živim v taboru.
Nočem se spominjati tistih trenutkov.«
© Juju Bhai Dhakhwa zbirka / Nepalska knjižnica slik (Nepal Picture Library)
Tempelj Maya Devi je antični budistični tempelj na območju Unescove svetovne kulturne dediščine kraja Lumbini, v Nepalu. Je glavni tempelj v Lumbiniju, kraju, ki je tradicionalno obravnavan kot rojstno mesto Gautama Bude. Tempelj stoji poleg svetega bazena (poznanega kot Puskarni) in svetega vrta. Arheološki ostanki na tem kraju veljajo za zgradbe iz opek, ki jih zgradili Ashoka v tretjem stoletju pr. n. št. Vir: Wikipedija.