Če si želite ogledati glavno vsebino te strani, morate biti naročnik. Naročite se in pridobite dostop do glavne vsebine! Če ste že naročnik, se preprosto vpišite spodaj. Če ste naročnino plačali prek transakcijskega računa, se vsebina odklene po prejemu plačila.
»Za figuro gospodarja stoji grožnja s smrtjo«
Kako je Hegel zarezal v zgodovino gospostva - Intervju z Mladenom Dolarjem
- št. 93/94
- 2020
»Za figuro gospodarja stoji grožnja s smrtjo«
Kako je Hegel zarezal v zgodovino gospostva - Intervju z Mladenom Dolarjem
- št. 93/94
- 2020
- 20/12/2020

Povzetek
Avtor
PDF
Zapri
Hegel v svojem najslovitejšem delu Fenomenologija duha (1807), v poglavju »Samozavedanje«, razdela slovito tezo o dialektiki gospodarja in hlapca. Razmerje med njima je vzajemno, saj je samozavedanje pripoznano samo skozi drugo samozavedanje. V bojnem razmerju se eno od teh samozavedanj podredi in drugi se iz boja dvigne kot gospodar. Ta Heglova teza je bila vplivna kot malokatera druga: najopazneje pri Marxu, ki se je navdihoval iz slednje dialektike v svoji formulaciji zgodovinskega boja med buržoazijo in proletariatom. Kojève je kasneje opozoril, da je Marx iz Heglove enačbe izpustil ključni moment, saj je vednost/resnica na strani hlapca/proletariata. Ta zareza, ki je vplivala na velike filozofske mislece, je prišla ravno ob pravem času. Struktura gospostva se je po francoski revoluciji radikalno spremenila. Nove družbene strukture so zahtevale drugačno gospostvo. Vse do Freuda, ki je bil priča poslednjemu »pravemu« monarhu, Francu Jožefu, so zadnje močne očetovske figure postopoma izgubile moč. Z izgubljanjem klasičnih avtoritet se je spreminjala družbena struktura. Ob populizmu v politiki je nastopila tudi mediatizacija družbe, ki pa je v moderni umetnosti dobila svoj antipod.
- Ključne besede: dialektika, dominacija, gospostvo, Hegel, mediatizacija, modernost
Luka Savić (r. 1990, Ljubljana) je umetnik in filozof. Po končanem študiju na Akademiji za vizualne umetnosti (AVA) se je študijsko izpopolnjeval na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in na Univerzi za uporabne umetnosti na Dunaju. Razstavlja v Sloveniji in po svetu, med drugim je svoja dela predstavil na 31. grafičnem bienalu, na rezidenci Mahler & LeWitt Studios v Spoletu in v letu 2020 na samostojni razstavi v galeriji Škuc. Redno predava in piše članke o temah na stičišču umetnosti in filozofije. Nedavno je v akademskih zbornikih objavil dva članka, ki raziskujeta pedagoške principe na umetniških akademijah Bauhaus in Black Mountain Collegeu.
Mladen Dolar (r. 1951, Ljubljana) je redni profesor in znanstveni svetnik na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Glavna področja njegovega raziskovanja so nemška klasična filozofija, psihoanaliza, sodobna francoska filozofija in teorija umetnosti. Od leta 2013 je gostujoči profesor na Univerzi v Chicagu, od 2015 pa profesor na European Graduate School v Švici. Poleg tega je predaval na številnih univerzah v ZDA in v Evropi, je avtor več kot 150 člankov, objavljenih v znanstvenih revijah in zbornikih. V slovenščini je izdal dvanajst knjig, od Strukture fašističnega gospostva (1982) do Bit in njen dvojnik (2017) in Uprizarjanje konceptov (2019). Med njegovimi knjižnimi publikacijami v tujini je treba posebej izpostaviti A Voice and Nothing More (MIT 2006, prevedena v devet jezikov) in Opera’s Second Death (skupaj s Slavojem Žižkom, Routledge 2001, prav tako prevedena v več jezikov). Je soustanovitelj tega, kar je postalo po svetu znano kot »ljubljanska lacanovska šola«.
Cena posamičnega intervjuja v pdf formatu je 6.00 EUR. Če ste naročnik na spletno vsebino revije Fotografija lahko dokupite dostop do vseh prispevkov na strani v pdf formatu za 24.00 EUR: Fotografija PDF dostop
(Imeti morate naročnino na spletno vsebino!)
Heglova razglasitev konca umetnosti ne pravi, da umetnosti ne bo več, ampak da se je iztekel določen tip njenega razumevanja. To pripada določenemu historičnemu momentu: to izreče prav takrat, ko umetnost pravzaprav prvič postane zares avtonomna.
- Naslovna fotografija: His Master's Voice
Bralni čas: 19 min.
Sorodne objave
Dewi Lewis Publishing, 2016
221 strani
ISBN 978-2-9543839-3-4
Rye Field Publications (Cité Publishing Ltd.), 2017
mehke platnice, broširana vezava.