Če si želite ogledati glavno vsebino te strani, morate biti naročnik. Naročite se in pridobite dostop do glavne vsebine! Če ste že naročnik, se preprosto vpišite spodaj. Če ste naročnino plačali prek transakcijskega računa, se vsebina odklene po prejemu plačila.
Fotografska ozadja
Pogovor s Chrisom Pinneyjem
- št. 82/83
- 2018
- 07/12/2020

Povzetek
Avtor
PDF
Zapri
Pogovor med raziskovalcema se vrti okoli osrednjega vprašanja fotografskega ozadja, njegovega pomena, položaja znotraj studijskih praks. Poglobi se v performativni vidik fotografskih ozadij, tovrstno fotografijo primerja z gledališčem in kinom in postavlja pod vprašaj naravo ozadij kot rekvizitov v procesu uprizarjanja podobe. Zdi se da je vprašanje, kako lahko razumemo fotografijo kot splošno prakso in obogatimo njene teoretične predstave z raziskavami o bogatih praksah fotografskih ozadij (v primeru Pinneyja in Fevera gre za raziskave večinoma v Indiji in okolici) in kako lahko pojasnimo te prakse prek uveljavljenih teoretičnih kanonov. Pogovor se suka okoli temeljnih pojmov avtorjev, kot so Michael Fried, John Tagg in Martin Jay, osvetljuje običajno zanemarjene nianse Camere Lucide Rolanda Barthesa, da bi dokončno pojasnil profilmsko naravo tovrstne fotografije in njeno reprezentativno vlogo družbe, v kateri deluje. Kakšno politiko prostora predstavlja; transformativno ali reprezentativno? Kakšen je pomen »preroške narave fotografije«?
- Ključne besede: fotografska ozadja, fotografski dogodek, politika prostora, preroška narava fotografije, profilmsko
Paolo Silvio Harald Favéro je vizualni antropolog, trenutno izredni profesor za filmske študije in vizualno kulturo na Oddelku za komunikologijo Univerze v Antwerpnu. Kot član raziskovalnega centra za vizualne in digitalne kulture (ViDi) je tudi vodja magistrskega študija filmskih študij in vizualne kulture. Svojo nedavno kariero je Paolo posvetil študiju vizualne kulture v Indiji (in deloma tudi v Italiji). Njegovo etnografsko delo vključuje sodelovanje pri raziskavah o nastajajočih praksah produkcije podob in politike v sodobni Indiji, nedavno pa mu je flamska vlada dodelila sredstva za projekt o uvedbi digitalnih tehnologij na Kubi. Objavil je številne publikacije o pomenu podob v sodobnih digitaliziranih habitatih sveta, pa tudi širše o pomenu podob v človeškem življenju v prostoru in času. Favéro je objavil številna dela, mdr.: The Present Image: Visible Stories in a Digital Habitat (Palgrave Macmillan, 2018) in Dentro ed Oltre l’Immagine: saggi sulla cultura politica e visive nell’Italia contemporanea (Meltemi, 2017). Trenutno dela na novi knjigi z naslovom Image-Making-India (Bloomsbury).
Christopher Pinney je profesor antropologije in vizualne kulture na University College London. Njegovi glavni interesi so komercialna tiskarska kultura in fotografija v južni Aziji in hinduizem v osrednji Indiji. Trenutno vodi projekt »Photodemos / Citizens of Photography«, ki ga je financiral Evropski raziskovalni svet. Njegove publikacije združujejo sodobno etnografijo z zgodovinsko arheologijo določenih medijev (glej npr. Camera Indica in Photos of Gods). Knjigo The Coming of Photography in India, ki temelji na Panizzijevih predavanjih, je objavila Britanska knjižnica oktobra 2008. Druga nedavna dela vključujejo Photography and Anthropology (Reaktion, 2011) in (skupaj s Suresh Punjabi) Artisan Camera: Studio Photography from Central India (Tara, 2013).
Cena posamičnega intervjuja v pdf formatu je 6.00 EUR. Če ste naročnik na spletno vsebino revije Fotografija lahko dokupite dostop do vseh prispevkov na strani v pdf formatu za 24.00 EUR: Fotografija PDF dostop
(Imeti morate naročnino na spletno vsebino!)
Izgleda, da so studii transformativni prostori, v katerih ljudje lahko predčasno odigrajo novo vrsto identitete v družbi.
- Naslovna fotografija: Christopher Pinney, Panauti Studio, Nepal, 2018.
Bralni čas: 11 min.
Sorodne objave
- Glede na temo: ozadje, resničnost, skupnost