Taksidermija kot kulturni objekt

Zapis o prepariranju, smrti in umetnosti

Taksidermija kot kulturni objekt

Zapis o prepariranju, smrti in umetnosti

Kate Clark is a sculptor who creates hybrid beings using some elements of taxidermy.

Ta prispevek, ki temelji na akademskih raziskavah o reprezentaciji smrti, žalovanja in znanosti, obravnava ponoven razcvet gačenja živali oz. taksidermije v New Yorku, kjer nove generacije umetnikov in rokodelcev raziskujejo estetske in etične omejitve te dejavnosti. Ker se taksidermija ukvarja z mrtvimi telesi živali, za veliko ljudi predstavlja občutljivo temo, pri čemer se osrednja nit razprav vrti okoli legitimnosti uporabe živalskih trupel ter potrebe po njihovem prepariranju in razkazovanju. Predmet analize so različni vidiki te prakse, bodisi klasična taksidermija, antropomorfna oblika ali pa sodobna umetnost na osnovi taksidermičnih praks, ob tem pa se preučujejo vprašanja, kot npr.: Ali je možno etična taksidermija? Ali je sprejemljiva t. i. komemorativna taksidermija v spomin na ljubljeno domačo žival? Zakaj gačenje privlači ali vzbuja odpor? Ali je gačenje kontroverzno samo zato, ker prevprašuje meje življenja, smrti in razkrajanja? Kakšen je prispevek nove generacije nagačevalcev?

V zadnjih letih je New York, natančneje Brooklyn, postal eden izmed krajev, kjer je prišlo do največjega razcveta taksidermije. Brooklyn je kot izjemno kreativen mestni predel New Yorka idealen kraj za sejme in tečaje gačenja živali – mnoge izmed njih organizira mestni Muzej morbidne anatomije.

Montse Morcate, Nagačena ptica, naprodaj v Muzeju morbidne fotografije. Neznani umetnik.
Montse Morcate, Nagačena ptica, naprodaj v Muzeju morbidne fotografije. Neznani umetnik.

Delavnice gačenja so že postale klasika in žanjejo precejšnje zanimanje. Novince se v to prakso običajno uvede z začetniškim tečajem, na katerem delajo z mišmi ali vevericami, s katerimi je najlažje rokovati. Pred začetkom so izpostavljene etične dileme in poudarjeno je, da za namene gačenja ni bila ubita nobena žival. Številne mlade nagačevalce skrbijo etična vprašanja, zato uporabljajo samo živali, ki so umrle naravne smrti, ki so bile ubite na cesti ali ki so bile kupljene mrtve kot hrana za druge plenilce, ter neuporabljeni živalski ostanki (Maykut 2015). V majhnih skupinah, ki spoštujejo jasen protokol glede higiene in varnosti in uporabljajo visoko specializirane pripomočke, žival najprej oderejo pod budnim nadzorom sodelujočih. Na neki način prisostvovanje tečaju gačenja vzbuja občutke, kot da se človek nahaja nekje med poukom anatomije in mesnico.

Montse Morcate, Nagačena mačka, spominsko delo avtorice Divye Anantharaman.
Montse Morcate, Nagačena mačka, spominsko delo avtorice Divye Anantharaman.
Montse Morcate, Amber Maykut se ukvarja s tradicionalno in antropomorfično taksidermijo.
Montse Morcate, Amber Maykut se ukvarja s tradicionalno in antropomorfično taksidermijo.

Amber Maykut, ki vodi eno izmed takšnih delavnic, je nadarjena in zanesenjaška nagačevalka, ki ima s tovrstnim poučevanjem precej izkušenj. Nekateri izmed njenih tečajev se posvečajo antropomorfni taksidermiji, katere cilje je vdihniti živalim človeški značaj, pri čemer so pogosto uporabljena tudi miniaturna oblačila in dodatki. Gre za prakso, ki se zgleduje po znanih nagačevalcih 19. stoletja, kot je bil npr. Walter Potter (Morris 2008). Amber Maykut pravi, da se pri prvih obiskih tečajev nagačevanja pojavljata dve tipični reakciji. Na eni strani se pri rokovanju s telesom živali večina odzove naravno. Po drugi strani pa imajo nekateri težave ob stiku s krvjo ali notranjostjo živega bitja. To si je mogoče razlagati kot znak sodobne odtujenosti od telesnosti smrti.

Montse Morcate, Eden izmed razstavljenih primerkov v Muzeju morbidne fotografije.
Montse Morcate, Eden izmed razstavljenih primerkov v Muzeju morbidne fotografije.

Za mnoge izmed teh modernih umetnikov in obrtnikov gačenja je značilno izrazito zanimanje za različna področja, kot so umetnost, biologija, anatomija ali smrt. In v tem se odraža kompleksnost te prakse, saj so za njeno obvladovanje potrebne tako specifične tehnične veščine kot tudi akademsko znanje z več področij. Wilder Duncan, Tanis Meyer-Thornton in Amber Maykut so samo nekateri izmed tistih, ki so razvijali svoj poklic, tako da so lastno delo dopolnjevali z restavriranjem starih taksidermičnih izdelkov in poučevanjem. Gre za strastne in radovedne ljudi, ki so se učili sami, tako da so prostovoljno delali v različnih ustanovah, kot je na primer slavni Ameriški naravoslovni muzej v New Yorku (meka vsakega nagačevalca), ali poučevali druge nagačevalce.

Montse Morcate, Divya Anantharaman pozira z enim izmed svojih izdelkov, za katerega je značilen sanjav in kreativen slog.
Montse Morcate, Divya Anantharaman pozira z enim izmed svojih izdelkov, za katerega je značilen sanjav in kreativen slog.

Eden izmed takšnih mentorjev je John Youngaitis, ki trdi, da je edini poklicni nagačevalec s podjetjem v mestu. Je najboljši primer praktika stare šole, ki je ponosen na svoj poklic in ki se je vsega naučil od svojega očeta, prav tako znanega nagačevalca. Pravzaprav je njegova trgovina učilnica zgodovine taksidermije. Nekateri izmed razstavljenih primerkov so resnične taksidermične mojstrovine, drugi, npr. nekaj plesnivih in zaprašenih primerkov, pripadajo njegovemu očetu, tu pa je tudi nekaj velikih starinskih nagačenih živali, ki jih je pridobil za lastno zbirko. Youngaitis je strokovnjak za gačenje, ki je imel v rokah že najrazličnejše primerke, pri čemer ga ne zanima, od kod prihajajo, temveč mu je pomembno le to, da naredi tako dobre in naravne izdelke, kot je le mogoče. Vendar pa ko pogovor nanese na gačenje domačih živali, verjetno eno najbolj spornih in bizarnih področij njegove profesije, Youngaitis pravi, da takšnih naročil ne sprejema več. To pa zato, ker so njegove nekdanje stranke razžaloščene in objokane prihajale k njemu in ga prosile, da žival za vsako ceno preparira, ko pa je bilo delo končano, se niso mogle soočiti s pogledom na svojega hišnega ljubljenčka, ki se je spremenil v predmet brez življenja.

Montse Morcate, Kate Clark je kiparka, ki z uporabo nekaterih elementov taksidermije ustvarja hibridna bitja.
Kate Clark je kiparka, ki z uporabo nekaterih elementov taksidermije ustvarja hibridna bitja.

Še ena nadarjena mlada nagačevalka z izkušnjami na področju gačenja domačih živali je Divya Anantharaman, ki slovi po svojem ustvarjalnem in sanjavem slogu. Ko vstopimo v njen studio, jo opazujemo, ko se ukvarja s spominskim primerkom skupine domačih papig. Delo v nastajanju izžareva močno dinamiko, kjer se resnično zdi, da so ptice ponovno oživele, medtem ko s svojo strukturo spominja na spominska dela 19. stoletja. V bližini zagledamo še en primerek nagačenega hišnega ljubljenčka, tokrat je to mačka. Tukaj so uporabljene samo lobanja in naturalizirane tačke živali, obdane z nekakšnim vrtičkom, polnim rož. Gre za delo, ki je za nekatere morda naporno, a vsekakor gre za čudovito umetnino, polno gracilnosti in lepote. Čeprav Divya dobro pozna takšne vrste naročil, jih zaradi nepredvidljivih reakcij lastnikov le redko sprejema. Po njenem mnenju imajo lahko takšna dela pozitivno vrednost le v primeru, da lastnik popolnoma sprejme izgubo svojega ljubljenčka in se zaveda, da bo dobil le predelavo telesa svoje ljubljene živali v nekaj idealiziranega in lepega, a obenem negibnega in mrtvega.

Montse Morcate, Tanis Meyer-Thornton je umetnica gačenja, ki se pri svojem delu ukvarja z vprašanji, povezanimi z religijo in smrtjo.
Tanis Meyer-Thornton je umetnica gačenja, ki se pri svojem delu ukvarja z vprašanji, povezanimi z religijo in smrtjo.

Poleg tradicionalnih in spominskih del mnogo sodobnih nagačevalcev izdeluje tudi primerke, s katerimi preučujejo drugačne načine razumevanja taksidermije, ki so bližje svetu umetnosti kot sami taksidermiji. Obenem pa je vse več umetnic in umetnikov, ki se s taksidermijo spoznavajo zaradi širjenja možnosti in realizma svojih del. Ena izmed takšnih je kiparka Kate Clark, uveljavljena umetnica, znana po svojih vznemirljivih, a fascinantnih delih, ki združujejo živali in ljudi. Osupljiva fizična prisotnost teh nezemeljskih bitij se ob pogledu na dejanske skulpture uravnoteži z njihovo lepoto in pridihom miru, ki ga izžarevajo. Čeprav Kate Clark pogosto uporablja materiale in postopke iz sveta taksidermije, same sebe nima za nagačevalko. Kot številni drugi umetniki ne želi, da bi bil sam postopek v središču pozornosti njenega umetniškega ustvarjanja, zato raje drži nekaj distance do tega sveta. Vendar pa dejstvo, da so nagačeni izdelki in kipi pogosto razstavljeni drug ob drugem, dokazuje, da na tem področju prihaja do evolucije in mešanja medijev.

Montse Morcate, Pomemben element pri izdelovanju je uporaba modelov.
Montse Morcate, Pomemben element pri izdelovanju je uporaba modelov.

Tako lahko rečemo, da so smrt, prepariranje in skrivnostnost ključni elementi za razumevanje in soočanje in s privlačnostjo in z odporom, ki ju mnogi čutijo do te dejavnosti. Brez dvoma lahko tovrstni izdelki vzbujajo paradoksalne odzive, ki zaobjemajo tako privlačnost kot odpor in kjer se fascinacija, ki jo vzbuja pogled na lepoto dobro izdelanega primerka, zoperstavlja spoznanju, da zremo v nepokvarljivo in negibno truplo. Morda je takšne običajne reakcije deloma mogoče pojasniti s tem, da poudarjajo tisto, kar je skrito pogledu in za površjem, kar domišljijo opazovalca usmeri v odpor, razkroj ali v neznano. Zanimivo je, da so nagačeni primerki, ki so izdelani in razstavljeni v okviru naravoslovja in raziskav, splošno sprejeti – verjetno zato, ker sam kontekst predstavljanja preusmerja pozornost od trupel k izobraževalnim vrednotam, ki lahko celo v današnjih časih upravičujejo uporabo takšnih izdelkov (Asma 2001).

Montse Morcate, Delavnica za gačenje živali Johna Youngaitisa, ki se nahaja zraven pokopališča, je edina tovrstna delavnica v New Yorku.
Montse Morcate, Delavnica za gačenje živali Johna Youngaitisa, ki se nahaja zraven pokopališča, je edina tovrstna delavnica v New Yorku.

Kot poudarjajo nekateri nagačevalci, bi globlje poznavanje te prakse pri mnogih spremenilo odnos do nje. V tem smislu se taksidermija ukvarja samo z zunanjim delom telesa. Drugi deli so narejeni umetno, iz odlitkov, ki se uporabljajo kot nadomestek za okostje, ali denimo oči, ki jih bodisi naredijo umetniki ali pa jih kupijo od različnih podjetij, specializiranih za tovrstno dejavnost.

Nagačen izdelek torej ni toliko konzervirano telo, kot je kulturni objekt, ki lahko posreduje različne vrednote, odvisne od konteksta, namena izdelka ali tistega, ki si ga želi. Verjetno gre pri tej dejavnosti za globoko refleksijo človekovega strahu glede njegove prehodne eksistence na tem svetu.

Montse Morcate, John Youngaitis v svoji delavnici.
Montse Morcate, John Youngaitis v svoji delavnici.

Rada bi se zahvalila Amber Maykut, Wilderju Duncanu, Johnu Youngaitisu, Divyi Anantharaman, Tanis Meyer-Thornton, Kate Clark in Joanni Ebenstein (Muzej morbidne anatomije), da so mi prijazno razkazali svoja dela in z navdušenjem delili z mano mnenja o taksidermiji, smrti, znanosti in umetnosti, s čimer so omogočili nastanek tega besedila.

Fotografije: Montse Morcate.

Prevedel Tadej Turnšek.

Viri
  • Asma, S. T. 2001. Stuffed Animals and Pickled Heads. The Cultural Evolution of Natural History Museums. New York: Oxford University Press. https://doi.org/10.5617/nm.3499
  • Maykut, A. 2015. “Anthropomorphic Mouse Taxidermy Class.” In The Morbid Anatomy Anthology, edited by Joanna Ebenstein and Colin Dickey, 406–417. New York: Morbid Anatomy Press.
  • Morrison, P. A. 2008. Walter Potter and his Museum of Curious Taxidermy. Berkshire: Lavenham Press.
Smrt, prepariranje in skrivnostnost so ključni elementi za razumevanje in soočanje in s privlačnostjo in z odporom, ki ju mnogi čutijo do taksidermije.
Bralni čas: 8 min.

Sorodne objave

Samozaložba, 2015
220 strani
500 izvodov

Galerija EPEKA
Koroška cesta 8, Maribor

26. september 2016

Sodelujoči: Darko Bandić, Nina Berman, Matko Biljak, Renato Branđolica, Miloš Cvetković, Tom Dubravec, Amel Emrić, Željko Gašparović, Zijah Gafić, Velija Hasanbegović, Toni Hnojčik, Filip Horvat, Romeo Ibrišević, Srđan Ilić, Zoran Jovanović Mačak, Milomir Kovačević Strašni, Borut Krajnc, Saša Kralj, Rikard Larma, Paul Lowe, Anthony Loyd, Antun Maračić, Simon Norfolk, Nebojša Radosavljević Raus, Željko Sinobad, Tone Stojko, Srđan Sulejmanović Suki, Imre Szabo, Pavo Urban, Davor Višnjić, Božidar Vukičević, Dragoljub Zamurović

Kustosinja: Sandra Vitaljić
Oblikovanje razstave: Nina Baćun and Roberta Bratović / Oaza
Produkcija: Organ Vida 2016

Mack, 2016
240 strani
ISBN 9781910164181

prijavi se

in začni prejemati zadnje novice in informacije o pozivih za prispevke in projekte
novice

Proposals deadline: July 27, 2020 (extended to August 10!). Contributions deadline: September 21, 2020 (extended to October 5, 2020!)

Kdaj: 27. junij 2019 ob 10.00
Trajanje:
90 min
Kje: Prvo preddverje Cankarjevega doma, Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana (vhod iz pasaže Maximarket)
Delavnico vodita: Leopold Štefanič in Neža Ternik

ROK PRIJAVE: do srede 24.1. 2018.
Prijave sprejemamo po elektronski pošti info@membrana.si in/ali na naslov Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana.

ROK PRIJAVE: do srede 24.1. 2018.
Prijave sprejemamo po elektronski pošti info@membrana.si in/ali na naslov Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana.

Prijave sprejemamo do vključno četrtka 16.3.2017 na:
elektronski naslov: info@membrana.si
in/ali
poštni naslov: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana

24. 11. 2016 ob 19.00 v Slovenski kinoteki z Godardovim filmskim esejem Hvalnica ljubezni (Éloge de l’amour, 2001) napovedujemo novo fotografsko-filmsko knjižno zbirko Kamera.

Naše spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje naših storitev. Kot uporabnik se morate strinjati z uporabo in sprejeti naše pogoje. Trenutno uporabljamo samo piškotke, ki so potrebni za normalno delovanje spletne strani. Za več informacij obiščite naš pravilnik o zasebnosti in pogoje storitev. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporabljamo, si oglejte spodnji seznam.

Ta piškotek je nujen za aplikacije PHP. Piškotek se uporablja za shranjevanje in identifikacijo edinstvenega ID-ja uporabniške seje za namen upravljanja uporabniške seje na spletnem mestu. Piškotek je sejni piškotek in se izbriše, ko so vsa okna brskalnika zaprta.

Strinjam se z uporabo piškotkov, strinjam se s pogoji storitve in pravilnikom o zasebnosti in želim še naprej uporabljati spletno stran.