Sramotenje gospodarja

Podoba gospodarja in ljubljanski protesti leta 2020

Sramotenje gospodarja

Podoba gospodarja in ljubljanski protesti leta 2020

Ištvan Išt Huzjan, Simbol vstaje, logotip, 15. maj 2020.

Cilj prispevka je dokumentirati in kontekstualizirati vizualne podobe s protestov, ki so se začeli v Sloveniji v prvi polovici leta 2020, s poudarkom na podobi gospodarja, preden bodo slike izginile v vrtincu nenehno spreminjajočih se zgodovin, ki jih bodo pisali še neznani zmagovalci. V prispevku proučujem, kako so se umetniki in drugi ustvarjalci v težkih časih pridružili protestniškemu gibanju ter dali na razpolago svoja telesa in vizualno produkcijo, pri čemer se ta prispevek osredotoča le na slednjo.

Gospodar se pojavi

Ko se je začela pandemija bolezni covid-19 in približno v času, ko je na oblast prišla desničarska Slovenska demokratska stranka, so nekateri ljudje, ki delujejo na področju umetnosti, zaslutili, da bo ustavitev javnega življenja povzročila številne probleme, namreč pomanjkanje dela za umetnike in druge kulturne delavce na področju umetnosti v Sloveniji. Zato je bila na Facebooku ustanovljena zaprta skupina Pomoč samozaposlenim v kulturi v času Covid-19, ki se ji je pridružilo več kot 2200 članov. Cilj skupine je bil združiti samozaposlene in druge kulturne delavce ter pomagati na dva načina: s političnimi ukrepi in dobrodelnimi akcijami. Skupina je pisala peticije, pritožbe, pozive in pisma ministrstvu za kulturo ter v njih prosila za pomoč. Nekaj članov skupine je s pomočjo drugih ljudi ustanovilo dobrodelni sklad Solidarni s kulturo, ki sprejema javne donacije (solidarniskulturo.org) in kulturnim delavcem pomaga kriti stroške za osnovne potrebščine, ne da bi morali skozi birokratske zaplete.

Umetniki in kulturni delavci skušajo vzpostaviti dialog

Med zaustavitvijo javnega življenja je bilo na spletu aktivnih tudi nekaj drugih skupin in posameznikov, ki so poskušali prepričati vlado, naj pomaga na novo brezposelnim kulturnikom. Z ministrstvom za kulturo je poskušala vzpostaviti stik tudi Asociacija, društvo nevladnih organizacij in samozaposlenih na področju kulture, ki je bila ustanovljena že dolgo pred krizo – likovni in kulturni sektor v Sloveniji so namreč pestile številne težave že pred pandemijo. Zelo aktivna je bila tudi Skupina za pomoč prekariatu, ki so jo med ustanovili Alenka Sottler, Dejan Koban, Arjan Pregl, Boris A. Novak, Jure Novak, Svetlana Slapšak, Svetlana Makarovič in drugi.

Skupina Pomoč samozaposlenim v kulturi v času Covid-19 je okrepila svoja prizadevanja, ko je postalo jasno, da namerava slovenska vlada zagotavljati pomoč v več obrokih, pri čemer ni upoštevala stiske kulturnega in ustvarjalnega sektorja (edini vir finančne pomoči so bila sredstva, namenjena zaposlenim in samozaposlenim posameznikom na splošno). Vlada je napovedala paket finančne pomoči za samostojne podjetnike v višini 350 evrov za marec ter po 700 evrov za april in maj – pod pogojem, da so lahko izkazali 10odstotno zmanjšanje prometa v primerjavi z letom 2019 ter se strinjali z javnim razkritjem svojega imena. Umetnikom in kulturnim delavcem ni bila ponujena nobena druga finančna pomoč zaradi covida19, kar je bilo v nasprotju s trendi v večini držav članic EU (EUNIC Global 2020). Tudi videoposnetek, objavljen na spletni strani ministrstva za kulturo, in nekateri tviti uslužbencev ministrstva, ki jih je na novo imenovala vlada, so dali jasno vedeti, da gospodar – ministrstvo za kulturo – nima nobene želje po vzpostavitvi dialoga s kulturnim in ustvarjalnim sektorjem in se namesto tega drži svojih načrtov. V skupini so zato uvideli, da več kot to s političnim pristopom ne bodo dosegli.

Splošno ozračje ni bilo pogubno samo za umetnost in kulturo – ter samostojne podjetnike in prekarne delavce na splošno – temveč tudi za prebivalce Slovenije v celoti. Nova desničarska vlada se je v prvih nekaj mesecih na oblasti zapletla v številne afere, med drugim tudi v nepravilnosti pri nakupu medicinske opreme za boj proti bolezni covid19. Korupcijsko afero je razkril Ivan Gale, javni uslužbenec na Zavodu RS za blagovne rezerve, ki je kmalu postal »ljudski heroj« in za katerega je bila na Facebooku ustanovljena Skupina podpore Ivanu Galetu, ki se ji je kasneje pridružila še skupina Piščalka. V času pisanja tega prispevka (18. 9. 2020) ima prva skupina 78.000 članov.

Covid19 in janšistična vlada sta porabila večino kisika na političnem prizorišču. Nastala je nekakšna »nova normalnost«, dialektika med Gospodarjem – predsednikom vlade Janezom Janšo, kulturnim ministrom Vaskom Simonitijem in številnimi drugimi vladnimi uslužbenci – in podložnikom – vsemi, ki so se bili pripravljeni upreti vse drznejši Janševi vladi. Od marca 2020 naprej so v to »novo normalnost« zarezali redni politični škandali, ki so na koncu na ulice pognali na tisoče protestnikov. Sredi zaustavitve javnega življenja, 3., 10. in 17. aprila, je v Ljubljani prišlo do tako imenovanih balkonskih protestov (slika 1). Štiriindvajsetega aprila se je javno nezadovoljstvo pokazalo v povsem novi in kontinuirani obliki, ko se je tisoče ljudi zbralo na kolesih v protestu proti vladi. Do nastanka tega prispevka se je skupaj odvilo 23 takšnih protestnih shodov, na katerih so ljudje zahtevali odstop vlade – ne samo v Ljubljani, ampak tudi v Mariboru, Brežicah, Novi Gorici, Krškem, Novem mestu, Anhovem, na Ptuju in drugod.

Slika 1. Irena Woelle, Ustavimo virus sovraštva, protest z zastavo, 21. marec 2020, Ljubljana. Fotografija: Vuk Ćosić.
Slika 1. Irena Woelle, Ustavimo virus sovraštva, protest z zastavo, 21. marec 2020, Ljubljana. Fotografija: Vuk Ćosić.
Slika 2. Vuk Ćosić, Irena Woelle, Odzvonilo vam je, nalepka na čelu Ivana Galeta, 6. junij 2020, Ljubljana. Fotografija: Željko Stevanić.
Slika 2. Vuk Ćosić, Irena Woelle, Odzvonilo vam je, nalepka na čelu Ivana Galeta, 6. junij 2020, Ljubljana. Fotografija: Željko Stevanić.
Slika 3. Ištvan Išt Huzjan, Simbol vstaje, logotip, 15. maj 2020.
Slika 3. Ištvan Išt Huzjan, Simbol vstaje, logotip, 15. maj 2020.
Slika 4. Ištvan Išt Huzjan, brez naslova, naslovna slika na Facebooku, 8. maj 2020.
Slika 4. Ištvan Išt Huzjan, brez naslova, naslovna slika na Facebooku, 8. maj 2020.

Nekateri umetniki so se odločili sodelovati tako, da so prostovoljno prispevali svoj talent ter ustvarili vizualne podobe protestov. Kmalu se je začel pojavljati samostojno ustvarjen in zelo izviren vizualni material, na primer nalepka za kolo Irene Woelle in Vuka Ćosića (protestniki so se zbirali na kolesih, da bi se izognili kršenju strogih ukrepov zaradi covida19, ki so prepovedovali shode), na kateri je pisalo »Odzvonilo vam je« (referenca na zvonjenje kolesarjev s kolesarskimi zvonci; slika 2). Dvanajstega junija je gibanje začelo s kampanjo S pedal na stopala, in na ulicah so začele peš protestirati velike množice; kljub temu pa so imela na protestih še naprej pomembno vlogo tudi kolesa.

Ko je glas o protivladnih protestih segel tudi v tujino, do vizualnega umetnika Ištvana Išta Huzjana, je ta izdelal serijo podob in jih po družbenih omrežjih ponudil ljudem, reviji Mladina (kjer se niso odzvali) in levičarski politični stranki Levica. Slednja jih je naložila na svojo spletno stran za prenos. Sčasoma je gibanje kot svoj uradni znak prevzelo simbol kolesarskega kolesa na ozadju Triglava, največjega simbola slovenskega naroda (sliki 3 in 4). Z delovanjem vlade je bil nezadovoljen tudi gledališki režiser, Ljubljančan Jaša Jenull, ki je zato začel snemati šaljive viralne videe, ki so se posmehovali vladnim odločitvam. Dvajsetega marca se je kot odziv na kampanjo vlade, s katero je poskušala spodbujati individualne oblike rekreacije, posnel med samostojnim tekom po mestu, med katerim se je ustavljal in protestiral pred glavnimi vladnimi poslopji (slike 5, 6, 7, 8 in 9). Pri tem pa ni bil sam, saj so neodvisno protestniško umetnost začeli ustvarjati tudi drugi umetniki, na primer slikar Arjan Pregl.

Protesti

Enaindvajsetega maja je več aktivističnih gibanj v Ljubljani ustanovilo Protestno ljudsko skupščino, ki naj bi se ukvarjala z različnimi družbenimi in političnimi temami, kot so narava, stanovanjsko vprašanje, prekarno delo, kultura, antifašizem in mediji. Obenem so predstavljali najranljivejše segmente družbe, ki so bili najbolj ogroženi – ne zaradi bolezni, temveč zaradi nove vlade in njenih politik. Med številnimi zainteresiranimi so bili tudi člani skupine Pomoč samozaposlenim v kulturi v času Covid-19. V sodelovanju z drugimi kulturnimi delavci so ustanovili Aktiv delavk in delavcev v kulturi (ADDK). Na Protestni ljudski skupščini so se odločili, da bodo šli člani ADDK na ulice ter pred ministrstvom za kulturo organizirali akcijo za kulturo, s katero bodo ministrstvo pozvali k ustreznim ukrepom. Tudi ADDK se je po zgledu svojih članov odločil, da bo sodeloval na petkovih protestih. V okviru protestniškega gibanja sta imeli umetnost in kultura pomembno vlogo, ne samo prek ADDK, temveč tudi prek številnih drugih nečlanskih gibanj (vsaj od marca do nastanka tega prispevka, 25. 9. 2020). Ti deležniki se niso samo srčno borili za lastni sektor in panoge, temveč tudi solidarno s tistimi, ki so si prizadevali za okolje, stanovanja za mlade, oskrbo in pomoč starejšim, boj proti fašizmu in nasilju nad ženskami ter za druge socialne probleme, ki so značilni za tako imenovano novo realnost. ADDK je pred ministrstvom za kulturo organiziral šest protestov. Prvi je potekal 26. maja pod sloganom Akcija za kulturo: kulture na damo (slika 10), drugi pa so sledili še 2., 9., 16. in 30. junija. Druga akcija za kulturo ni bila organizirana pod nobenim posebnim sloganom, tretja pa se je imenovala Poslednja akcija za kulturo, kar je bil odziv na trditev ministrstva, da sta kultura in umetnost v varnih rokah.

Potem ko je ministrstvo potrdilo, da ne bo storilo ničesar in da ne bo niti začelo dialoga s tem sektorjem, je postalo jasno, da odločitev, da se kulturo prepusti propadu, ni bila ekonomska, temveč politična. Dodatno so to nakazovali ukrepi ministrstva, vlade in njenih medijev, zlasti televizije Nova24TV. Nekaj članov ADDK je preskočilo ograjo, postavljeno na Trgu republike za preprečitev petkovih protestov, na kar je – v skladu z ukazom ministra za notranje zadeve – policija odgovorila z nasiljem (s.a. 2020; Rus 2020). Kulturni delavci so v odgovor na to pripravili protestno kampanjo, poimenovano Nasilje. Ministrstvo za kulturo. Odgovor, ki je v torek, 26. junija, ob 15.00 prav tako potekala pred ministrstvom za kulturo (N. Š. 2020).

Kasneje so ograjo na Trgu republike odstranili, toda šele po tem, ko je prišlo do še ene zgodnje petkove predprotestne intervencije. Več zelo znanih osebnosti iz umetniške, pa tudi drugih sfer, je preskočilo ograjo in na praznem trgu naglas bralo Ustavo Republike Slovenije. Policija jih je odstranila in oglobila.

Akcija za kulturo številka pet je bila poimenovana Utrjevanje snovi, zadnja, organizirana 28. julija, pa Korektura.

Slika 10. ADDK, 1. akcija za kulturo, protestni shod, 26. maj 2020, Ljubljana. Fotografija: Željko Stevanić.
Slika 10. ADDK, 1. akcija za kulturo, protestni shod, 26. maj 2020, Ljubljana. Fotografija: Željko Stevanić.

Vse te akcije za kulturo so bila performativna vizualna sporočila, namenjena ministrstvu za kulturo, javnosti, državi in medijem. Več mesecev so kulturni delavci pisali prošnje in pošiljali dokumente, v katerih so ministrstvo prosili za pomoč, a brez odgovora. V prvi akciji so zato prelepili fasado ministrstva s temi dokumenti. V drugi akciji so protestniki pred vhodom v ministrstvo stopili v vrsto in pred vrati pustili svoje delovne pripomočke. Dva igralca, Katarina Stegnar in Primož Bezjak, sta slekla oblačila, ki naj bi bila njuna kostuma. Deležna sta bila nadlegovanja policije in globe s strani zdravstvenega inšpektorata. Posnetke je izkoristila tudi provladna in desničarska Nova24TV, ki je z njimi še bolj omalovaževala kulturo in umetnost (Perš 2020).

Teden pozneje – akcije za kulturo so se vedno dogajale ob torkih ob 15.00, ravno v času, ko so uradniki z ministrstva zapuščali svoje službe – so se protestniki ulegli na cesto pred ministrstvom ter protestirali proti Gospodarju, ki določa njihove delovne pogoje (sliki 11 in 13). Za četrto akcijo za kulturo so prišli s stoli in v neke vrste biopolitičnem teatru tiho strmeli v stekleno fasado ministrstva. »Predstavo« je prekinil mimoidoči, ki se je ustavil in vpil na okoli 400 zbranih protestnikov, »naj se lotijo kakega pravega dela, namesto da protestirajo in ustvarjajo«. To kaže na to, kako negativno razpoloženje do umetnosti in kulture je uspelo ustvariti državi v zadnjem desetletju.

V peti akciji, Utrjevanje snovi (slika 12), so protestniki opozorili na molk ministrstva glede umetniškega in kulturnega sektorja med pandemijo. Hodili so v koloni, kot zaporniki, kadar jih spustijo na zaporniško dvorišče, in naglas brali vsak svojo knjigo, ki so jo prinesli s sabo. Med šesto in zadnjo akcijo so stavbo ministrstva še enkrat prelepili s papirji s klicaji in znaki, s katerimi so zahtevali ministrov odstop. Poleg akcij za kulturo so ostali zvesti udeleženci petkovih protivladnih protestov in so bili njihovi glavni protagonisti (do nastanka tega prispevka je bilo skupaj 23 petkovih protestov; sliki 13 in 14).

Slika 11 (zgoraj levo). ADDK, Poslednja akcija za kulturo, protestni shod, 9. junij 2020, Ljubljana. Fotografija: Željko Stevanić.
Slika 11. ADDK, Poslednja akcija za kulturo, protestni shod, 9. junij 2020, Ljubljana. Fotografija: Željko Stevanić.
Slika 12 (zgoraj desno). ADDK, 5. akcija za kulturo: Utrjevanje snovi, vabilo na Facebooku, 30. junij 2020.
Slika 12. ADDK, 5. akcija za kulturo: Utrjevanje snovi, vabilo na Facebooku, 30. junij 2020.
Slika 13 (spodaj levo). Ištvan Išt Huzjan, ADDK prapor, 12. junij 2020, Ljubljana. Fotografija: Borut Krajnc.
Slika 14. Ištvan Išt Huzjan, Antifašistična umetnost, nalepka, 9. junij 2020.
Slika 14. Ištvan Išt Huzjan, Antifašistična umetnost, nalepka, 9. junij 2020.
Slika 13. Ištvan Išt Huzjan, ADDK prapor, 12. junij 2020, Ljubljana. Fotografija: Borut Krajnc.
Slika 15. Vuk Ćosić, Irena Woelle, Papirnata letala, protestni shod, 6. junij 2020, Ljubljana. Fotografija: Željko Stevanić.
Slika 15. Vuk Ćosić, Irena Woelle, Papirnata letala, protestni shod, 6. junij 2020, Ljubljana. Fotografija: Željko Stevanić.
Slika 16. Vuk Ćosić, Irena Woelle, Papirnata letala, 6. junij 2020. Fotografija: Željko Stevanić.
Slika 16. Vuk Ćosić, Irena Woelle, Papirnata letala, 6. junij 2020. Fotografija: Željko Stevanić.
Slika 17. Ištvan Išt Huzjan, Smrt janšizmu, svoboda vsem!, plakat, 12. junij 2020.
Slika 17. Ištvan Išt Huzjan, Smrt janšizmu, svoboda vsem!, plakat, 12. junij 2020.
Slika 18. ADDK, Smrt janšizmu, svoboda vsem!, 12. junij 2020, Ljubljana. Fotografija: Željko Stevanić.
Slika 18. ADDK, Smrt janšizmu, svoboda vsem!, 12. junij 2020, Ljubljana. Fotografija: Željko Stevanić.
Slika 19. Ištvan Išt Huzjan, brez naslova, 17. julij 2020.
Slika 19. Ištvan Išt Huzjan, brez naslova, 17. julij 2020.
Slika 20. Ištvan Išt Huzjan, Jaša Jenull, Meta Grgurevič, brez naslova (Izdelovanje zastave PLS), 4. september 2020. Fotografija: neznani avtor.
Slika 20. Ištvan Išt Huzjan, Jaša Jenull, Meta Grgurevič, brez naslova (Izdelovanje zastave PLS), 4. september 2020. Fotografija: neznani avtor.
Umetnost se odloči postati politična

Aktiv ADDK je postal eden najbolj angažiranih udeležencev petkovih protestov (slika 33). Kot že omenjeno, je policija vsak petek na Trgu republike postavila ograjo. Ta je najprej predstavljala barikado med državo in ljudmi (sliki 34 in 35). Prvi so jo simbolično preskočili prav umetniki (sliki 15 in 16), že naslednjič pa so jo preskočili skupaj s še nekaterimi drugimi protestniki (slika 37).

Umetniki in kulturni delavci so se zelo dobro zavedali, da si želijo množice sodelovati, podobno kot pri obisku galerije, muzeja in gledališča, in ne zgolj stati in protestirati v tišini. Teden pozneje je bilo tako povsem logično, da so naredili plakate, ki so jih protestniki lahko držali pred parlamentom. Zaradi vsebine plakatov je policija ponovno oglobila nekaj ljudi. Šele nedavno so sodišča presodila, da vzklik »Smrt janšizmu!« ne pomeni grožnje s smrtjo Janezu Janši osebno (sliki 17 in 18).

ADDK je sodeloval tudi pri Protestni ljudski skupščini (PLS) v ljubljanskem Argentinskem parku, kjer se je zbralo več tisoč ljudi, ki so se razdelili v interesne skupine (delavci in socialne pravice, kulturna politika, alternativna politika, medijska politika, okolje, rast in trajnostni razvoj, zdravstvena politika in organizacija protestov). Razpravljali so o potrebah in rešitvah problemov, s katerimi se sooča slovenska družba pod vlado Janeza Janše (slike 19, 20 in 32).

Slika 21. Vuk Ćosić, Jaša Jenull, Miha Zadnikar, Kje si Miško, plakat, 24. junij 2020.
Slika 21. Vuk Ćosić, Jaša Jenull, Miha Zadnikar, Kje si Miško, plakat, 24. junij 2020.
Slika 22. Vuk Ćosić, Jaša Jenull, Miha Zadnikar, Kje si Miško, protestni shod na dan državnosti, 24. junij 2020, Ljubljana.
Slika 22. Vuk Ćosić, Jaša Jenull, Miha Zadnikar, Kje si Miško, protestni shod na dan državnosti, 24. junij 2020, Ljubljana.

Na protestu 14. avgusta so ljudje izdelovali lažno protestniško valuto v znesku, ki ga je vlada načrtovala za nakup orožja in oborožitve. Protestniki, ki jih naliv ni zmotil, so simbolično razdeljevali denar na druga področja, kot so stanovanja, socialne pravice, okolje, kultura, izobraževanje ipd. (slika 36) Aktiv ADDK, ki je bil že več mesecev skoraj vsak dan na protestih, je bil preobremenjen. Poleg tega so člani zaradi rednega udeleževanja in sodelovanja na petkovih protestih zanemarjali kulturna vprašanja. V začetku septembra so se razdelili na dve medsebojno povezani skupini: skupino PLS, katere naloga je bila ukvarjanje s protesti, ter skupino ADDK, ki se je ponovno posvetila vprašanjem v zvezi z umetnostjo in kulturo.

Med protestnim gibanjem, ki je dotlej potekalo že več mesecev, so nastali številni izvrstni umetniški protestni slogani in slikovno gradivo, ki jih niso ustvarjali samo najboljši slovenski umetniki, ampak tudi anonimni ustvarjalci, in so pogosto uporabljalo tehniko sramotenja (sliki 21 in 22) ali celo izkrivljanja diskurza gospodarja in hlapca (sliki 23 in 24). Reprezentacija Gospodarja, kot bi bil sam rad prikazan, vključuje ideologijo, ki je v nasprotju z realnostjo njegovih dejanj. Ne gre samo za bitko med civilno družbo in vlado, temveč tudi za boj za lastništvo podobe Gospodarja in njegovo vsebino. Vsaj pri tem so protestniki dva koraka pred vlado.

Slika 23. SDS, Grozijo, uničujejo ... mi gradimo, plakat, junij 2020, Ljubljana. Fotografija: neznani avtor.
Slika 23. SDS, Grozijo, uničujejo … mi gradimo, plakat, junij 2020, Ljubljana. Fotografija: neznani avtor.
Slika 24. neznana oseba, Grozijo, uničujejo ... mi grabimo, intervencija v zvezi s plakatom SDS, junij 2020, Ljubljana. Fotografija: neznani avtor.
Slika 24. neznana oseba, Grozijo, uničujejo … mi grabimo, intervencija v zvezi s plakatom SDS, junij 2020, Ljubljana. Fotografija: neznani avtor.

Umetniška in kulturna scena, ki je trenutno ena izmed glavnih gonilnih sil za protestnim gibanjem, uporablja slikovno gradivo, ki vključuje teoretično znanje o slikovnem obratu, česar vladnim strukturam v celoti primanjkuje, saj protestnike napadajo z brutalno policijsko silo in sovražnim govorom po uradnih (parlamenta, videoposnetkov in drugih objav vladnih struktur ter prek svoje televizije Nova24TV) pa tudi neuradnih kanalih (Twitter). Protestniki s svojim znanjem sramotijo in omalovažujejo Gospodarja in janšistično ideologijo, ki jo predstavlja vlada. Kot pacifisti si ne želijo prestopiti meje, ki bi vodila v nasilne proteste. Izkazalo se je, da je podoba, ki jo želi Gospodar prikazati o sebi, izpraznjena pomena, brez resnice (saj deluje na področju postresničnosti) in po vseh veljavnih kulturnih standardih resnično nizka, kar je najbolj razvidno na novi strankarski televiziji SDS, Nova24TV.

Vlada si resno prizadeva za spremembo zakonov in uničenje javnih medijev, kot je to storila Madžarska. To vprašanje ni pomembno samo za zaščito svobode in kakovosti medijev. Mediji spadajo tudi pod resor ministrstva za kulturo. Na nekaj protestih je bila tema tudi to, slike so situacijo povezovale s tisto na Madžarskem, v državi, ki je po prihodu SDS na oblast postala za Slovenijo še kako pomembna zaradi ideoloških podobnosti med obema vladama (slika 25). Enaintridesetega avgusta je Slovenija celo organizirala blejski strateški forum, kjer so se srečale Madžarska in druge države z demokratičnimi deficiti in nizko ravnjo spoštovanja pravne države. Tudi to srečanje so zaznamovali protesti (sliki 26 in 27).

Slika 25. neznana oseba, brez naslova (kip slovenskega kiparja Zdenka Kalina, simbol nacionalne RTV, z madžarsko zastavo), intervencija, 15. julij 2020, Ljubljana. Fotografija: neznani avtor.
Slika 25. neznana oseba, brez naslova (kip slovenskega kiparja Zdenka Kalina, simbol nacionalne RTV, z madžarsko zastavo), intervencija, 15. julij 2020, Ljubljana. Fotografija: neznani avtor.
Slika 26. Irena Woelle, Antifa blejska kremšnita, akcija, 11. avgust 2020, Bled. Fotografija: Irena Woelle.
Slika 26. Irena Woelle, Antifa blejska kremšnita, akcija, 11. avgust 2020, Bled. Fotografija: Irena Woelle.
Slika 27. Brane Solce idr., brez naslova (Blatno jezero), protestni shod, 31. avgust 2020, Bled. Fotografija: Borut Krajnc.
Slika 27. Brane Solce idr., brez naslova (Blatno jezero), protestni shod, 31. avgust 2020, Bled. Fotografija: Borut Krajnc.
Slika 28 (zgoraj). Ištvan Išt Huzjan, Danes umirajo sanje, naslovna fotografija na Facebooku, 26. junija 2020.
Slika 28. Ištvan Išt Huzjan, Danes umirajo sanje, naslovna fotografija na Facebooku, 26. junija 2020.
Slika 29 (sredina levo). Brane Solce idr., Žalosten, intervencija na spomeniku Francetu Prešernu, 24. julij 2020, Ljubljana. Fotografija: neznani avtor.
Slika 29. Brane Solce idr., Žalosten, intervencija na spomeniku Francetu Prešernu, 24. julij 2020, Ljubljana. Fotografija: neznani avtor.
Slika 30 (sredina desno zgoraj). Brane Solce, Janez Janša, protestni shod,  10. julij 2020, Ljubljana. Fotografija: Borut Krajnc.
Slika 30. Brane Solce, Janez Janša, protestni shod, 10. julij 2020, Ljubljana. Fotografija: Borut Krajnc.
Slika 31 (sredina desno spodaj). ADDK, 5. akcija za kulturo: Utrjevanje snovi, protestni shod, 30. junij 2020, Ljubljana. Fotografija: neznani avtor.
Slika 31. ADDK, 5. akcija za kulturo: Utrjevanje snovi, protestni shod, 30. junij 2020, Ljubljana. Fotografija: neznani avtor.
Slika 32 (desno spodaj). Ištvan Išt Huzjan idr., neznana oseba (zastava PLS), 4. september 2020, Ljubljana. Fotografija: Željko Stevanić.
Slika 32. Ištvan Išt Huzjan idr., neznana oseba (zastava PLS), 4. september 2020, Ljubljana. Fotografija: Željko Stevanić.
Slika 33 (zgoraj). ADDK, brez naslova, zastava, 3. julij 2020, Ljubljana. Fotografija: neznani avtor.
Slika 33. ADDK, brez naslova, zastava, 3. julij 2020, Ljubljana. Fotografija: neznani avtor.
Slika 34 (spodaj). ADDK, Naša last, načrt protesta, 22. maj 2020.
Slika 34. ADDK, Naša last, načrt protesta, 22. maj 2020.
Slika 35. Protest na biciklih, 22. maj 2020, Ljubljana. Fotografija: Borut Kranjc.
Slika 35. Protest na biciklih, 22. maj 2020, Ljubljana. Fotografija: Miro Majcen.
Slika 36 (zgoraj). ADDK, brez naslova (protestniški denar na 17. protestnem shodu), protestni shod, 14. avgust 2020, Ljubljana. Fotografija: Željko Stevanić.
Slika 36. ADDK, brez naslova (protestniški denar na 17. protestnem shodu), protestni shod, 14. avgust 2020, Ljubljana. Fotografija: Željko Stevanić.
Slika 37 (spodaj). Joško Suhadolnik, brez naslova (umetnik Jaša Mrevlje Pollak, ki ga policisti pritiskajo ob tla, ker je preskočil ograjo, ki jo je vlada postavila na Trgu republike, da bi preprečila proteste), 12. junij 2020.
Slika 37. Joško Suhadolnik, brez naslova (umetnik Jaša Mrevlje Pollak, ki ga policisti pritiskajo ob tla, ker je preskočil ograjo, ki jo je vlada postavila na Trgu republike, da bi preprečila proteste), 12. junij 2020.

Kaže, da je v vojni za pomen med vladnimi in protestniškimi slikovnimi materiali ustvarjalno in vsebinsko precej močnejša stran protestnikov, saj ustvarjajo svobodno, osvobojeno ideologije, razen želje po pravični, svobodnejši in bolj odprti družbi (slika 28). V teh primerih lahko vidimo, da umetnikov ne omejuje imperativ ustvarjanja bodisi avtonomne ali angažirane umetnosti – človek lahko ustvarja oboje, če se tako odloči in če to zahteva kontekst. V protestno gibanje je med drugimi aktivno vključenih tudi nekaj najvidnejših slovenskih vizualnih in gledaliških umetnikov. Pandemija in ukrepi, ki jih je sprejela vlada, so jih spodbudili, da so se odzvali kot politični subjekti in prispevali to, kar najbolje znajo – ustvarjati vizualne podobe. Nedvomno se umetnost spremeni, ko postane politična in ko cilja na širše občinstvo. Toda protesti leta 2020 v Sloveniji so bili tudi poučni, saj so lahko obilico kakovostnega slikovnega gradiva videli tudi ljudje, ki sicer nikoli ne obiščejo galerij ali muzejev. Čeprav so lahko protestniške podobe, ki jih ustvarjajo umetniki, formalno drugačne od njihovega običajnega izraza ter zavestno prilagojene življenju na ulici, še vedno lahko in tudi zares ohranjajo poetiko ali kakšen drug značilen izraz posameznega umetnika. Protestne podobe ne delujejo kot korporativno oblikovanje – čeprav ga za svoje namene lahko seveda posnemajo – gre za ulično umetnost z znanjem in izkušnjami vsaj 120 let zgodovine delovanja umetnosti zunaj galerij in muzejev. Umetnik je izobražen za uporabo vizualnih podob in lahko kreativno spremeni Gospodarja v tarčo posmeha ali celo v Hlapca ter tako spreminja vloge v svetu, kjer je medijska podoba zelo pomembna in kjer umetnik kot dejanski hlapec režima nima druge moči kot svoje izražanje.

Ker se zdi, da vlada razume, da ne more premagati umetnikov na njihovem lastnem področju, se je ideološko odločila, da to področje ubije. Predsednik vlade Janez Janša, torej prav ta, proti kateremu so usmerjeni protesti, je na Twitterju govoril o slovenski umetnosti in kulturi kot o »kulturi smrti« (Janša 2020). Kasneje je kulturni minister, upokojeni desno usmerjeni zgodovinar Vasko Simoniti, takole opisal 2422 samozaposlenih v kulturi v Sloveniji, ki jim socialne prispevke plačuje država: »Veliko število teh ljudi s svojimi socialnimi pravicami in zahtevami spada pod ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti« (Uredništvo 2020) (sliki 29 in 30). Ministrstvo za kulturo je pod popolnim nadzorom vladajoče SDS, ki je trd gospodar v državi, ki trenutno prestopa številne etične, pogosto pa tudi legalne meje. Gospodar pravzaprav izkorišča krizo zaradi pandemije za namerno uničevanje živahne umetniške scene v Sloveniji, saj ta nasprotuje njegovi vladavini. Poleg tega sta kultura in umetnost samo dve izmed njegovih žrtev, med katere spadajo tudi socialne in delavske pravice, skrb za okolje, antifašizem, stanovanja za mlade, skrb za upokojence in številna druga področja, ki jih ni močno prizadela samo pandemija, temveč predvsem vladajoči desničarski populistični gospodarji.

Prevedel Tadej Turnšek.

Reference
  • Čobec, Aleksander. 2020. »Zakaj se ministrstvo ne pogovarja s protestniki? Pogovor z državno sekretarko Ignacijo Fridl Jarc.« Program Ars, RTV. 19 junij. Dostopno tukaj.
  • Fridl Jarc, Ignacija. 2020. »Odziv državne sekretarke na torkov protest Aktiva delavk in delavcev v kulturi.« Ministrstvo za kulturo, 27. maj. Dostopno tukaj.
  • Janša, Janez. 2020. s.t. (Kultura smrti, ne pa umetnost. Zavržno. #sramota). Komentar na Twitterju. 27. junij. Dostopno tukaj.
  • Močnik, Rastko. 2020. »Kaj je janšizem?« Mladina, 5. junij. Dostopno tukaj.
  • N. Š. 2020. »Četrta akcija za kulturo: ministrstvo kot oder, protestniki kot občinstvo.« MMC RTV, 16. junij. Dostopno tukaj.
  • Orel, Rihard. 2020. »To financiramo: Kustosinja Moderne galerije Martina Vovk v stilu Mussolinijevih fašistov poziva na puč!« Nova24TV, 20. junij. Dostopno tukaj.
  • P. G. 2020. »Krizni ukrepi so pri kulturi ’pomoč kulturi’, pri drugih panogah pa ’ohranjanje delovnih mest’.« MMC RTV, 10. junij. Dostopno tukaj.
  • Perš, Luka. 2020. »Ko se slačijo prvorazredni! 44 milijonov davkoplačevalskega denarja za SMG! Kulturstriptizerja Katarina Stegnar in Primož Bezjak vsak mesec zaslužila 2500 evrov tudi med koronakrizo!« Nova24TV, 4. junij. Dostopno tukaj.
  • Rus, Urška. 2020. »Policija jih je popisala zaradi bodočega kaznivega dejanja – udeležbe na protestu.« Dnevnik, 21. junij. Dostopno tukaj.
  • S. a. 2020a. »Artists in Ljubljana join anti-government protests.« Artforum. News. 16. junij. Dostopno tukaj.
  • S. a. 2020b. »Tema dneva: Gosta Vasko Samoniti [sic!] in Branko Meh.« Nova24TV, 4. junij. Dostopno tukaj.
  • S. a. 2020c. »Ministrstvo po akciji kulturnikov: Zanikamo, da kulturna panoga po pandemiji ne bo preživela.« STA, 17. junij. Dostopno tukaj.
  • S. a. 2020d. »How is the European cultural sector responding to the current corona crisis?« EUNIC global. Dostopno tukaj.
Reprezentacija Gospodarja, kot bi bil sam rad prikazan, vključuje ideologijo, ki je v nasprotju z realnostjo njegovih dejanj. Ne gre samo za bitko med civilno družbo in vlado, temveč tudi za boj za lastništvo podobe Gospodarja in njegovo vsebino.
Bralni čas: 20 min.

Sorodne objave

Za boljšo kvaliteto klikni na fotografijo.

prijavi se

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke
novice

Koža, 19. januar – 1. marec 2022
Mednarodna fotografska razstava
Cankarjev dom, prvo preddverje

otvoritev: 19.1.2022 ob 19:00

avtorji: Goran Bertok, Ewa Doroszenko, Görkem Ergün, Karina-Sirkku Kurz, Anne Noble, Špela Šivic
zasnova razstave: zavod Membrana – Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kuratorstvo: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
produkcija: Cankarjev dom in zavod Membrana

Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 30. avgust 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 4. oktober 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.

Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 11. junij 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 16. avgust 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.

Prijave sprejemamo do vključno ponedeljka 26. 10. 2020 na:
elektronski naslov: info@membrana.org
in/ali
poštni naslov: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 27. julij 2020. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 21. september 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

kje: Cankarjev dom, sejna soba M3/4
kdaj: 27. februar 2020, 0b 18. uri

kje: Galerija Jakopič, Ljubljana, v sklopu razstave Jaka Babnik: Pigmalion
kdaj: 5. december 2019
trajanje: 18.00 – 21.00
sodelujeta: dr. Victor Burgin, dr. Ilija T. Tomanić
moderator: dr. Jan Babnik

  • 18.00: Predavanje Victorja Burgina: Kaj je kamera? Kje je fotografija?
  • 19.00: Predstavitev nove številke revije Fotografije (Kamera in aparat: Izbrani spisi Victorja Burgina) v pogovoru z umetnikom in teoretikom Victorjem Burginom in Ilijo T. Tomanićem, piscem spremne besede k slovenskemu prevodu. Pogovor bo moderiral Jan Babnik, gl. in odgovorni urednik revije Fotografija
  • 20.30: razprodaja preteklih številk revije Fotografija

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 16. december 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 16. marec 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.