Kdo se boji fotografije

Kdo se boji fotografije

Slika 1. Reklama za nemško podjetje K-Fee. Vir: »K-Fee Commercials.«

Fotografska podoba je v sodobni grozljivki velikokrat uporabljena kot predmet grozljivega ali pa celo predstavlja glavnega antagonista zgodbe. Izvor takšnih upodobitev je v samem začetka izuma fotografske tehnike v 19. stoletju, ko so bile posebej priljubljene spiritualistične teorije o fotografiji, ki dušo umrlega s posebno kemijsko spojino lahko naredi vidno. Posebej slaven je primer fotografa Williama Mumlerja, ki je v Ameriki portretiral premožne svojce umrlih z njihovimi duhovi. Prepričanje, da je duša tesno povezana s fotografijo, obstaja tudi med nekaterimi ljudstvi, ki zavračajo fotografiranje, ker naj bi fotografski film fotografirancu odvzel dušo. Filmi, kot so Krog, Vsiljivci, Peeping Tom in Nevidni mož, kažejo na pogostost strašljive fotografije v žanru grozljivk in odpirajo vprašanja o razlogih za tovrstne upodobitve. Če teorija grozljivk pravi, da grozljivka s specifično ikonografijo strahu odraža obče strahove časa (na primer invazija gigantskih žuželk in mesojedih rastlin v petdesetih kot posledica ameriškega strahu pred invazijo komunizma), članek raziskuje vprašanje, ali se fotografija kot antagonist grozljivke 21. stoletja pojavlja kot univerzalni strah pred digitalno identiteto, nadzorom in krajo podobe.

Če si želite ogledati glavno vsebino te strani, morate biti naročnik. Naročite se in pridobite dostop do glavne vsebine! Če ste že naročnik, se preprosto vpišite spodaj. Če ste naročnino plačali prek transakcijskega računa, se vsebina odklene po prejemu plačila.

V viktorijanski dobi so novi tehnični pripomočki so postali humanizirani, transformirani v človeške pravljične like – fotoaparat menih, teleskop velikan, mikroskop služabnik, čarobni pomočniki, ki glavnemu liku čarovnika pomagajo razkriti skrivnosti univerzuma.
Bralni čas: 12 min.

Sorodne objave

Lyre Press, 2016
152 strani
ISBN 9789082465518

prijavi se

in začni prejemati zadnje novice in informacije o pozivih za prispevke in projekte
novice

Proposals deadline: July 27, 2020 (extended to August 10!). Contributions deadline: September 21, 2020 (extended to October 5, 2020!)

Kdaj: 27. junij 2019 ob 10.00
Trajanje:
90 min
Kje: Prvo preddverje Cankarjevega doma, Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana (vhod iz pasaže Maximarket)
Delavnico vodita: Leopold Štefanič in Neža Ternik

ROK PRIJAVE: do srede 24.1. 2018.
Prijave sprejemamo po elektronski pošti info@membrana.si in/ali na naslov Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana.

ROK PRIJAVE: do srede 24.1. 2018.
Prijave sprejemamo po elektronski pošti info@membrana.si in/ali na naslov Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana.

Prijave sprejemamo do vključno četrtka 16.3.2017 na:
elektronski naslov: info@membrana.si
in/ali
poštni naslov: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana

24. 11. 2016 ob 19.00 v Slovenski kinoteki z Godardovim filmskim esejem Hvalnica ljubezni (Éloge de l’amour, 2001) napovedujemo novo fotografsko-filmsko knjižno zbirko Kamera.

Naše spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje naših storitev. Kot uporabnik se morate strinjati z uporabo in sprejeti naše pogoje. Trenutno uporabljamo samo piškotke, ki so potrebni za normalno delovanje spletne strani. Za več informacij obiščite naš pravilnik o zasebnosti in pogoje storitev. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporabljamo, si oglejte spodnji seznam.

Ta piškotek je nujen za aplikacije PHP. Piškotek se uporablja za shranjevanje in identifikacijo edinstvenega ID-ja uporabniške seje za namen upravljanja uporabniške seje na spletnem mestu. Piškotek je sejni piškotek in se izbriše, ko so vsa okna brskalnika zaprta.

Strinjam se z uporabo piškotkov, strinjam se s pogoji storitve in pravilnikom o zasebnosti in želim še naprej uporabljati spletno stran.