Ob tem, kar nam moderne tehnološke znanosti ponujajo kot ›oči‹, se poruši vsaka ideja pasivnega videnja; te protetične naprave kažejo, da so vse oči, vključno z našimi lastnimi, organskimi, aktivni zaznavni sistemi, ki gradijo na prenosih in specifičnih načinih videnja, ali drugače, načinih življenja.

Projekt Active Perceptual Systems, razvit v dobi stalnega nadzora – ki ga izvajajo CCTV-kamere v mestnih središčih, na javnem prevozu in v nakupovalnih središčih, pa tudi mi, ko nadzorujemo sami sebe, tako da nenehno snemamo svoje življenje z mobilniki – je bil zasnovan kot komentar na nenehno proizvodnjo podob: podob nas samih, a tudi posnetih od nas samih. Filozof Vilem Flusser v delu Into the Universe of Technical Images celo napeljuje na misel, da fotografije, televizijski prenosi in druge mehansko proizvedene podobe spreminjajo našo eksistenco v svetu. Čeprav tehnični aparat, se zdi, ostaja pod našim nadzorom, Flusser ne goji iluzije, da smo kot ljudje sposobni dolgoročno upravljati proces proizvodnje ali tudi zaznave takih podob, saj je vsako masovno upravljanje podob ali drugih oblik informacije zaradi entropije na koncu jalovo. Vendar Flusser hkrati oriše vlogo »vizualizatorjev« ali »ljudi, ki skušajo obrniti avtomatični aparat proti njegovemu lastnemu stanju avtomatičnosti«. (Flusser, 2011, str. 19)

Podobe, ki tvorijo tu predstavljeni projekt, so prav gotovo del »tehničnega univerzuma podob«, ki ga je Flusser identificiral v svoji knjigi. Posnete so bile v dveletnem obdobju z avtomatiziranim »inteligentnim« nosljivim fotoaparatom, imenovanim Avtograf (Autographer). Ta je bil izvorno zasnovan kot mnemonično orodje za osebe z Alzheimerjevo boleznijo, kasneje pa ga je podjetje OMG Life začelo na novo tržiti kot medijski pripomoček ali orodje za »stalno vklopljeno« generacijo. Ob izbranih dneh med 2014 in 2016 sem nosila omenjeni fotoaparat v različnih vsakodnevnih situacijah: na sprehodu po mestu, v počitniškem letovišču, umetniški galeriji, predavalnici, doma. Fotoaparat, ki je nevpadljiv, ker je podoben majhni ogrlici, in vendar jasno viden, je v gostih intervalih naključno fotografiral. Te fotografije sem nato naložila na računalnik.

Moja odločitev, da si bom ob izbranih dnevih nadela fotoaparat, ga vklopila in nato izbrala ter procesirala podobe, je bila združena z odločitvijo algoritma fotoaparata o tem, kaj in kdaj fotografirati. Ob tem je bila njegova mehanska dejavnost pod vplivom gibanja mojega telesa, s čimer se je udejanjila nekakšna imerzijska telesna zaznava, ki odpravlja linearnost perspektivičnega videnja in njegovega stremljenja po reprezentaciji, hkrati pa se je v množici dejanj snemanja podobe ohranila človeška vloga. Človeški faktor je bil v ospredju tudi pri kasnejšem urejanju: pred seboj sem imela 18.000 podob, od katerih sem jih izbrala nekaj ducat. Selekcijski proces je bil podoben previdnemu zarezovanju v tok podob z namenom vpostavitve narativnih povezav – ki niso bile nujno vse prisotne v izvornem nizu.

Če sledimo Flusserju, bi moral biti pravi vizualizator sposoben prekiniti povratno zanko med podobo in sprejemnikom, s katero se porajajo vedno nove verzije predvidljivih izhodnih signalov sistema in ki hkrati podobe same dela »čedalje debelejše«. (Flusser, 2011, str. 53) Active Perceptual Systems tako zastavlja vprašanje, ali naj ustvarjalnega fotografa v dobi take »debelosti« podob dojemamo predvsem kot urednika: kot flusserjanskega in-formanta, ki da strukturo toku podob po tistem, ko so te posnete. Vizualizatorji, ki delajo z algoritmom in na katere ta hkrati sam deluje, ne stopijo iz sveta, ki ga opisujejo. Njihove stvaritve se vselej porodijo in medias res, znotraj samega tehničnega sestava.

Viri
  • Haraway, D., 1998. Situated Knowledges: The Science Question in Feminism and the Privilege of Partial Perspective. In: Feminist Studies, Vol. 14, No. 3 (Autumn): 575 – 599. https://doi.org/10.2307/3178066
  • Flusser, V., 2011. Into the Universe of Technical Images. Minneapolis: University of Minnesota Press.
Ob tem, kar nam moderne tehnološke znanosti ponujajo kot ›oči‹, se poruši vsaka ideja pasivnega videnja; te protetične naprave kažejo, da so vse oči, vključno z našimi lastnimi, organskimi, aktivni zaznavni sistemi, ki gradijo na prenosih in specifičnih načinih videnja, ali drugače, načinih življenja.
Bralni čas: 4 min.

Sorodne objave

prijavi se

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke
novice

Koža, 19. januar – 1. marec 2022
Mednarodna fotografska razstava
Cankarjev dom, prvo preddverje

otvoritev: 19.1.2022 ob 19:00

avtorji: Goran Bertok, Ewa Doroszenko, Görkem Ergün, Karina-Sirkku Kurz, Anne Noble, Špela Šivic
zasnova razstave: zavod Membrana – Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kuratorstvo: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
produkcija: Cankarjev dom in zavod Membrana

Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 30. avgust 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 4. oktober 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.

Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 11. junij 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 16. avgust 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.

Prijave sprejemamo do vključno ponedeljka 26. 10. 2020 na:
elektronski naslov: info@membrana.org
in/ali
poštni naslov: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 27. julij 2020. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 21. september 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

kje: Cankarjev dom, sejna soba M3/4
kdaj: 27. februar 2020, 0b 18. uri

kje: Galerija Jakopič, Ljubljana, v sklopu razstave Jaka Babnik: Pigmalion
kdaj: 5. december 2019
trajanje: 18.00 – 21.00
sodelujeta: dr. Victor Burgin, dr. Ilija T. Tomanić
moderator: dr. Jan Babnik

  • 18.00: Predavanje Victorja Burgina: Kaj je kamera? Kje je fotografija?
  • 19.00: Predstavitev nove številke revije Fotografije (Kamera in aparat: Izbrani spisi Victorja Burgina) v pogovoru z umetnikom in teoretikom Victorjem Burginom in Ilijo T. Tomanićem, piscem spremne besede k slovenskemu prevodu. Pogovor bo moderiral Jan Babnik, gl. in odgovorni urednik revije Fotografija
  • 20.30: razprodaja preteklih številk revije Fotografija

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 16. december 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 16. marec 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.