Članek se osredotoča na novinarska poročila o terorističnih napadih v Izraelu in poskuša preučiti delovanje družinskih fotografij, ki so bile uporabljene kot zamenjave za eksplicitne prikaze smrtnih žrtev. Zdi se, da take fotografije depolitizirajo reprezentacijo predstavitev smrti in hkrati politizirajo izraelsko vsakdanje življenje.